Ko se ljubica odloči roditi otroka
Pozdravljena. Lepo si analizirala moj odgovor. V vsakem stavku si našla potrditev, da imaš prav, kar tudi ni težko, če si v določene stvari prepričana tako močno kot si. Ne bom se šla besednih iger, ker ti zagotavljam, da zmagovalke ne bi bilo. Bi bil pa kakšen siv las več. Nima smisla.
Lahko rečem samo to, da smo ljudje različni in gledamo iz različnih zornih kotov. Jaz ljudi ne sodim niti ne obsojam. Ženska se je zaljubila. In v življenju se marsikaj zgodi. Nekatere take ljubezni se tudi – za ljubice srečno končajo.
Kar se tiče težav njegove žene in otrok.. pa ne ve nihče. Tukaj je preveč če-jev.
Moj mož ne bi zaplodil otroka ljubici, ker za to nima nobenega razloga. Imava pač zrel, odkrit in lep zakon. Ko to ne bo več, bova šla vsak svojo pot. Sicer pa karkoli se zgodi med dvema je stvar obeh. Žena – mož, ki jo vara, je ena zgodba. Ljubica-mož, ki ni v zakonu zadovoljen , pa je spet nova zgodba.
Mislim, da bi jaz osebno vse zgodbe razumela. Brez iskanja krivcev. Krivi smo vsi ali pa nihče. Smo taki, kot smo. Nepopolni.
Lep dan ti želim, megaboy. .
Mast ste vsi po vrsti omejeni v svojem razmišljanju (razen nekaj izjem).
Kaj res mislite, da je vsega kriva samo ljubica, medtem ko tega brezjajčnika vsi povprek pozabljate. Kaj pa otrok? Je res ljubček in njegova družina vrednen dostojnega življenja, otrokom, ki pa nastanejo pri skoku čez plot, pa se ta pravica do življenja odreka.
Da smo si na jasnem, ne zagovarjam ljubimkanja. Ampak otrok je zdaj na svetu in si zasluži tako kot vsi drugi, da ima brezskrbno otroštvo.
A ni tako, da sta za seks potrebna dva? Ded je očitno dovolj sposoben seksat (za kar se vsi čutijo sposobne), ko pa je treba nositi posledice (= otrok), pa rep med noge. Tipično moško… In potem je vsega kriva ženska. Ja, ja lepe sanje še naprej vsem sanjačem.
In še nekaj srečno poročeni: ni ona razdirala ljubčkove družine, ampak jo je ON razdiral s tem, ko je imel ljubico. Ni rečeno, da zdaj nima katere druge ljubice in ni rečeno, da nima še kakšnega drugega nezakonskega otroka.
*******Kaj res mislite, da je vsega kriva samo ljubica, medtem ko tega brezjajčnika vsi povprek pozabljate….
…A ni tako, da sta za seks potrebna dva? …..**********
Za odločitev, ali otrok bo ali pa ne bo je pa dovolj samo eden, točneje ženska.
Amor se je za otroka odločila zavestno sama in proti volji nejnega moškega. Z otrokom je hotla od moškega izsilit, da bi ga priklenila nase.
Odločitev je bil izključno njena in ker sedaj opaža, da je bila odločitev napačna in se ni sešlo kot je načrtovala, naj nosi tudi posledice svoje odločitve. Vsaj večji del, ne pa da krivdo za njeno odločitev vali na CSD, državo, očeta……
DZ preberi si svoj komentar pri “še ena”, to isto sem jaz tukaj mislila, ne moreš graditi svoje sreče na nesreči drugih, to je počela tudi HELENA BLAGNE, ki se dela tako pošteno!!!
Otrok je seveda tu – na kar bi morala ona misliti prej, o pravicah otrok pa tako ne bi komentirala, prej so bili njegovi na svetu, kot njen ….
Nisem brala vseh odgovorov, ker mi je bilo kar hitro jasno, da te bodo pribili na križ. Tudi jaz sem bila enkrat v taki zvezi. Ampak v obratni vlogi. Bila sem žena. Še na kraj pameti mi ni padlo, da bi kdaj krivila ljubico mojega ex za to, kar mi je ON, poudarjam, ON naredil. On je bil poročen. On je nekaj podpisal in nekaj obljubil za celo življenje bla bla bla. Ko sem zvedela za ljubico, sem ga nagnala. Nagnala ga je tudi ljubica, ki je bila tudi v nekem razmerju. Ampak na koncu sta se nekak zlizala in zdaj sta kao srečna in imata otroka. To je vse kar vem. Happy end na nek način. Oziroma vsaj nekakšen end. V tvojem primeru se je vajin princ igračkal z obema, obe vlekel in še vleče. OK, če se pustita. Ampak otroci res niso ničesar krivi. In stiki s takim vzorčnim modelom…. Ne vem, tvoj otrok se mi zdi zelo pameten. Natanko je zadel žebljico na glavico. Kako naj se pogovarja z nekom, ki ga skriva, ki zahteva neke DNK teste po tistem, ko ga je že priznal kot svojega? Raje kontaktiraj z njegovo bivšo ženo in se dogovorita za stike z otroci. Včasih bivše žene niso čisto brez glave. Še posebej, če vmes mine nekaj let, da si ohladijo glavo. Boš videla.
Glede terapevtov pa sem brez besed. Klasika. Kadar človek res potrebuje svetovanje, se bo našel nekdo, ki ti bo z izgovorom na svoje silne kvalifikacije še dodatno stopil na glavo. In to zaradi tega, ker se je tekom študija in kljub študiju pozabil otresti svojih stereotipov in predsodkov. Ali pa se jih noče.
Punca, vse si že zmogla sama. Dobra mama si. Nikar si ničesar ne očitaj. Pogumno naprej in odmisli tega človeka, ki ne ve niti kaj bi sam počel s sabo. Kaj šele kaj bi s kom drugim, pa čeprav so to njegovi lastni otroci.
Točno tako! Tisto o “hudobni ljubici, ki razdira družino in krade otrokom očeta” se mi zdi prav bolano. Sama sem bila v obeh vlogah; v mladosti kot ljubica, kasneje kot prevarana žena. Precej bolj klavrno sem se počutila kot ljubica. Ko mi je moj mož skakal čez plot, nisem kaj dosti obsojala mlade, naivne deklice, saj sem se spomnila, kakšna sem bila sama. Pa še nekaj – ne mečimo vseh “varanj” v isti koš. Prav lahko se zgodi, da se sorodni duši najdeta šele v srednjih letih, ko sta oba že vezana in bi z ločitvijo lahko povzročila veliko bolečin otrokom in partnerjem. Tako pa zadeve ostajajo skrite, a bogatijo življenje.
Se popolnoma strinjam z Megaboy-om. Ženska je vedela v kaj se spušča. Vedela je za obe poti: 1. s srečnim koncem
2. z nesrečnim koncem.
Ob tem pa je zavestno eno pot popolnoma zanemarila in jo ignorilala, in to drugo. Sedaj pa, da bi samo sebe oprala krivde, da bi v svojih očeh bila boljša kot je, vali krivdo na vse druge. Zakaj pa ni prav te druge vprašala za mnenje, ko se je odločala po kateri poti bo šla? Zakaj že takrat ni iskala pomoči od njih? Zakaj je s tako sebičnostjo (le da bi obdržala ničvrednega moškega ob sebi) v svojo igro vpletla nedolžnega otroka? Zato ker njej cilj posvečuje sredstva. Na vsak način je hotela doseči svoj cilj, neglede na sredstva s katerimi bi prišla do cilja in ceno. Sedaj pa zaradi njene sebičnosti plačuje največ prav njen otrok, ki bi moral biti sad ljubezni med moškim in žensko in ne sredstvo za dosego svojih ciljev in izsiljevanje. Ni mi žal nje in ni mi žal njega, mi je pa hudo žal otroka, ki raste ob materi, ki ga uči, da so za dosego svojega cilja uporabna vsa sredstva, pa naj bodo ta še toliko nemoralna ali neetična. In tako bo krog sklenjen. Res žalostno, res žalostno.
Oh joj…
A ne morete ali nočete razumeti, da je vseeno, ali je bil otrok želen ali ne od očeta.
Zdaj je otrok na svetu in mu pripada pravica do brezskrbnega otroštva, ne glede na to, v kakšnih razmerah in okoliščinah je bil spočet.
In kot sem že rekla, da če se dva čutita sposobna seksat, potem morata biti tudi sposobna nositi posledice. Je tako, ali se motim?
Zakaj bi moral otrok plačevati za napake staršev???? Tega ne razumem.
*******Zdaj je otrok na svetu in mu pripada pravica do brezskrbnega otroštva, ne glede na to, v kakšnih razmerah in okoliščinah je bil spočet. ****
Teh pravic tem trem otrokom nobeden od staršev ni sposoben zagotovit, tudi vsi skupaj ne. In to je bilo jasno še preden se je Amor odločila za otroka, pa se je kljub temu odločila za to.
*********In kot sem že rekla, da če se dva čutita sposobna seksat, potem morata biti tudi sposobna nositi posledice. Je tako, ali se motim? *****
Motiš se. Eno je seks, drugo je pa odločitev za otroka. In ko se je Amor odločila za otroka je vedela, da oče ne bo mogel skrbet za vse tri.
Lahko bi tudi bil malce zloben in priredil tvoj stavek, da če se je Amor počita sposobna seksat in odločila za otroka brez fantovega soglasja, naj bo sposobna nosit posledice.
Žal bo zaradi njenega nespametnega vedenja, ko je z otrokom skušala izsilit, da bi moški prišel k njej najbolj nastradal otrok.
ja omejenost štrli iz skoraj vseh postov.
Ne morem razumeti vseh tistih, ki ne razumete, da ljubica VE da je ljubica in da bo z razmerjem prizadela družino ljubimca in njegove otroke iz zakone, da pa donosi še enega otroka, ki mu je s tem že v zibelko položeno trpljenje, pa ne morem dojeti. Potem pa so krivi od CSD dalje…
Zdaj pa še k “žrebcu”, ki si po mojem ne zasluži biti oče ne tem ne onim otrokom. Kaj bi zdaj rada od njega? je to čustveno izživljanje?
Nekateri se celo zavestno odločijo za otroka(govorim o moških, ta njen se očitno ni), pa so potem na vrsti ločitve, pa tudi ne plačujejo preživnine, nočejo stikov z otroci, ker čuitijo to kot breme….
In sprašujem se, kakšen smisel ima potem otroka tiščati za vsako ceno k takemu očetu? Ali ni smisel v tem, da imajo otroci MIR, ne pa živčnih vojn?
Otrok je zagrenjen zartadi materine zagrenjenosti, želje po maščevanju(saj še zdaj leta za očetom in gnjavi že bivšo ženo), pa kaj naj bi zdaj se dobivali vsi skupaj na nedeljskih kosilih ali kaj?
In zakaj si ne privoščiš draga moja svojega življenja in pustiš otroku, da sam premisli, dojame. In če ti vrže kak očitek, ali nisi dovolj odrasla, da ga sprejmeš? Morda je celo utemeljen.
Vsi delamo napake, ampak pozabljamo, da jih je treba tudi PLAČATI.
In da ne bom zvenela, kot najbolj pametna na tem svetu. Tudi jaz imam kako sztorjeno napako v zgodovini. Moj bivši mož tudi ni bil pravi. Otrok je tu in na kraj pameti mi ne pade, da bi letala za njim še zdaj po gostilnah in mu tiščala otroka pod nos. Moj sin ve, zakaj nisva več skupaj, ve, da ga lahko vidi, če ga pokliče in se on pač odzove, ve tudi, da ga imam rada in ve tudi, da je bil zaželjen. Takrat je bil in pri meni je še vedno. Njegov oče pa misli malo drugače. Toda tega mu ne bom jaz interpretirala. Sam si bo izoblikoval mnenje.
Pa še eno razmišljanje: Tako tolčete, da otrok potrebuje OBA. Se strinjam. Toda kaj pa vdove? Ali ti otroci ne zrastejo? So za to kaj manj vredni? Če okolica pomaga, če se mama malo spravi v red in se posveti njim, so po mojem lahko krasni otroci in kasneje krasni ljudje. Če pa ni miru, če so samo spori…pa ni važno kaka forma družine je, ločena, poročena na papirju…takrat otroci trpijo pše bolj. Trpijo tako, da meni lasje zlezejo pokonci. Zaradi omejenega razmišljanja odraslih.
Potem pa se čudimo besu mladih in raznim dejanjem…
Amor!
Odločila si se za otroka. Imaš ga z človekom, kateremu do tega otroka ni.
Posledice moraš nosit sama in nikar ne poskušaj izslilit, tega, da bi se oče Očitno je brez vesti, kar se otroka tiče. Ti pa si se odločila, da sprejmeš to veliko odgovornost in mislim, da je glede na njegov odnos najbolje, da to nalogo izpelješ sama, do konca!!!
Srečno poročena, zate pa upam, da se ne boš postavila v vrsto, kjer stojijo Helene Blagne, saj se zarečenega kruha največ poje.
Lp
Nena