Živjo!

Odpiram temo o kateri se kaj dosti javno ne govori. Ženska v vlogi ljubice je lahko zelo zaželena, a vse to se neha, ko spregovori. Poznam kar precej ljubic, ki imajo tako kot jaz otroka s poročenim moškim. Nimajo urejenega očetovstva, za otroke ne prejemajo preživnine, otroci ne poznajo očeta, o očetu se ne govori.
Status očeta mojega otroka se je v 16 letih spreminjal. Ko sva se spoznala je bil samski moški, ki se je kmalu nato poročil, po štirih letih najinega razmerja, sem rodila otroka, za katerega je podpisal očetovstvo, pred podpisom sem mu predlagala test DNK, otroka sva zaplodila, po najini takrat , pol letni prekinitvi razmerja in jaz sem imela drugega fanta, vendar je odklonil, češ, da mu je otrok podoben. Zame je bilo dejstvo, da sem imela spolni odnos s fantom in potem menstruacijo in čez 15 dni spolni odnos z ljubimcem, dovolj trdno dejstvo, da je otrok njegov – ljubimčev. Seveda pa je teoretično vse možno. Za otroka bolj ali manj redno plačuje preživnino. Ljubezensko razmerje sva se odločila prekiniti, ko je bil otrok star 6 let. Stiki z otrokom so bili po mojem mnenju, ne dovolj dobri in ker se midva nisva uspela dogovoriti, sem prosila CSD za posredovanje pri vzpostavljanju kvalitetnejših stikov za otroka.

Na vabilo CSD se je gospod odzval v obliki eseja o tem, kako nima časa se ukvarjati s tem, saj se on ločuje. Njegov idealen zakon je razpadal po njegovem mnenju, predvsem zaradi mene, ker sem se odločila (takrat že pred 7. leti) roditi otroka, ki si ga on ni želel. Poleg tega je v eseju povedal tudi, da dvomi, da je otrokov oče, da sem ga prisilila v podpis očetovstva. Socialnega delavca, ki je vodil to srečanje je prosil, za čas, da si najprej uredi svoje življenje, da se bo lahko potem posvetil reševanju tega hudega problema, ki mu je uničil idealno življenje.
Socialni delavec je ugodil njegovi prošnji in mu rekel naj se, ko se bo uredil, pokliče, da se dogovorimo naprej.
Sama sem na CSD poklicala po dveh mesecih in jih vprašala kako zdaj naprej, pa so povedali, da dokler se gospod ne javi oni ne morejo nič. Nikogar ne morejo prisiliti v stike z otrokom, če tega ne želi.
Tako je gospod izginil za dve leti in pol. Razmišljala sem kam naj se obrnem po podporo, s tem sem imela že čudne izkušnje.

Od otrokovega 3 leta sem bila 3 leta vključena v terapevtsko skupino in individualno svetovanje. Iskala sem podporo, za odgovore, ki jih iščem v sebi. Spraševala sem se, kako naj kljub situaciji – ljubica poročenega moškega – in vlogi – mati samohranilka- bom dovolj dobra mati in kaj pomeni biti dovolj dober oče. Moje mnenje je, da ima otrok pravico imeti očeta in stike z njim. Moja dolžnost je, da stike otroku omogočim, prav tako pa je moja dolžnost, da opozarjam očeta, da stiki niso dovolj dobri. Že sam zakon govori o tem, da imajo izvenzakonski otroci enake pravice glede stikov kot zakonski. Tudi sama sem odraščala v “idealni družini” zato vem, da sem za marsikatero vedenje prikrajšana. Po mnenju takratnega terapevta, bi morala jaz poklicati njegovo ženo in ji povedati, kaj njen mož »dela«. Tako naj bi gospodu pomagala, da reši svoje probleme. Zame je bilo to nesprejemljivo, saj na terapijo ni hodil poročeni gospod s svojimi problemi, še manj pa njegova žena, podporo sem iskala zase in za svojega otroka. Jaz sem doživljala stisko in to v vlogi matere samohranilke- tega sem se učila in ne v vlogi ljubice – to sem obvladovala.Terapevtu ni in ni “potegnilo”, kje želim podporo in mi je predlagal, da delava na tem, da raziščeva zakaj sem s poročenim moškim – da je to je motnja, ki marsikaj lahko pove o meni, če se že želim prepoznavati. Skratka opazila sem, da je gospod terapevt tipičen predstavnik naše družbene realnosti,(poročen, z nazivom, dobrim statusom….) jaz pa nekako štrlim iz konteksta družbene realnosti (neporočena, ljubica, mati samohranilka, občasno nezaposlena, večni študent…). Kar naenkrat nisem spadala v nobeno možno obliko podpore, ki bi mi jo lahko nudil. Sistemski terapevti, se ukvarjajo s celotnim sistemom in če to ne gre, če ves ostali sistem ne išče podpore, ni pripravljen sodelovati, je nemogoče sistemsko terapijo izvajati.
Kakorkoli že, terapijo ali karkoli je že to bilo sem zaključila živa in jezna z odporom do veleslovenskih družinskih terapevtov, ki očitno še niso dojeli, da sta mati -ljubica poročenega moškega- in otrok tudi oblika družine, da smo prav tako kot mati – ločena- in otrok, mati – vdova- in otrok družbena realnost.
Zato, da je otrok spet imel stike z očetom po dveh letih in pol sem najprej zaprosila na CSD za drugo svetovalno delavko, prosila za podporo družinsko terapevtko, ki vsaj na videz nima predsodkov do družinske oblike mati – bivša ljubica takrat že ločenega moškega – in otrok. Mislim, da mi je predvsem status bivša ljubica- zelo pripomogel k pridobitvi podpore in dejstvo, da sva z otrokom začela živeti v Materinskem domu – spadala sva v nek družbeno sprejemljiv kontekst. Družba se je odzvala. Hvala Družba, “kok” lepo!

Zdaj ima otrok že dve leti in pol ponovno stike z očetom. Stiki so kvalitetnejši, ker otroka še vedno ni predstavil svojim otrokom iz ex-zakonske zveze, sem ga prosila, da se pogovoriva o tem. Pet let je že ločen, bivša žena ve in otroci vedo za naju. Tako je zatdil on.Kar naenkrat sva si imela veliko za povedati, o vsem kar, v najinem dolgoletnem znanstvu ni bilo časa. Med drugim tudi to, da res dvomi o tem ali je otrokov oče. Predlagal je, da, če se odločim tudi jaz za test DNK, da bo, če pa je otrokov oče, poskrbel, da se otroci spoznajo. Midva pa sva se odločila, da zgradiva prijateljski odnos, kljub veliki spolni privlačnosti med nama. On pravi, da ima preveč svojih osebnih problemov, da bi zdaj imel čas za graditev partnerskega odnosa. Jaz pa sem mu tudi jasno povedala, da si z njim ne želim ničesar drugega kot prijateljski odnos, brez sexa.

Kakorkoli že, zdaj smo pri tem, da se odpravimo na DNK test. Svojemu otroku sem odkar je na svetu pripovedovala o očetu, tako kot je, da je bil še poročen, ko se je rodil, da ima po očetovi strani sorodnike. Ko je bil star 7 let in so se stiki prekinili, je želel vedeti zakaj. Povedala sem mu, vključno s tem, da oče tudi dvomi, da je njegov oče, mu povedala zakaj dvomi. Letos je otrok star 12 let in ga zanima več, več sprašuje in tudi očitki padajo. Veliko se pogovarjava, razumem ga, težko mu je, skrbi me ali mu lahko nudim dovolj podpore v teh trenutkih negotovosti? Vse dokler se vprašanja nanašajo name lahko odgovarjam. Ko pa se vprašanja nanašajo na njegovega očeta, ga prosim naj se obrne nanj. Noče in pravi, da se s človekom, ki ga skriva ne more pogovarjati. Predvsem mu zameri, da mu ni predstavil ostalih otrok, saj je zdaj že pet let ločen in bi bil že čas.
Tako sem poklicala njegovo bivšo ženo in ji predlagala, da se odrasli pogovorimo o tem, pa četudi je vse tako zapleteno. Čas je že.
Bila je popolnoma šokirana. Ona in njeni otroci ničesar ne vedo o naju, ločila pa sta se pred tremi leti.
Počasi se slika sestavlja v celoto, želim si, da bi vsi vzdržali te prehode, želim si, da bi se družba začela zavedati, da smo tudi me matere, ki imamo otroke s poročenimi moškimi del družbene danosti in da se tudi same pojavimo v takšni obliki kot smo.

Kako žalostno, pa vedno najbolj zaradi naših grehov trpijo ravno otroci in to tisti za katere trdimo, da jih imamo najrajši.

Primož

Mene je tale post spravil v jok.

Čeprav te ne razumem, zakaj si se odločila imeti otroka s takim fičfiričem, ki nikakor in nikomur ne more biti dober oče.

Vseeno držim pesti, da se bo gordijski vozel kar najbolje rešil.

Žal, Primož, nekateri le trdijo, da jih imajo najrajši. Ženska je s svojimi dejanji, ko je šla s poročenim moškim, naredila gorje svojemu otroku, njegovemu očetu, očetovi bivši ženi, otrokom iz prvega zakona in morda še komu. In sedaj bi se z vsemi pogovarjala kot odrasla oseba. Z njenim načinom razmišljanja ne bo nikdar odrasla. Vedela je, v kaj se spušča, sedaj pa kritizira vse okrog sebe.

Jaz pa ne razumem, da si se odločila za otroka z poročenim moškim! To je neumno. Si mislila, da ga boš z otrokom privezala nase?

Sploh ni poanta v tem ali se je Amore odločila za otroka, ali je oče poročen ali ne, pač pa v tem, da otrok, ki ni nič kriv, trpi zavoljo grehov svojih staršev. Zavoljo materinega, ki je kljub temu, da je vedela, da so nekje tudi otroci, ki bodo nekoč trpeli, ko bodo zvedeli, da je njihov oče izdal svojo družino, šla s poročenim moškim, kakor tudi zavoljo očetovega, ki je kljub temu, da je vedel, da bo iz navedenenih razlogov onesrečil svojo družino, svojo družino izdal, ko je sledil svojemu seksualnemu egoizmu.

Poanta je, da je sedaj tukaj otrok, ki trpi zaradi napačnih dejanj svojih staršev in temu otroku je potrebno pomagati. Njegovo mater, ki je kljub temu, da je nekoč mačehovsko ravnala do otrok svojega poročenega ljubimca, sedaj skrbi, kaj bo s tem otrokom in mislim, da jo tokrat ni potrebno obsojati. Verjetno se je sama že velikokrat pokesala zaradi svojih dejanj, sedaj pa živi za otroka in mu želi le najbolje.

Kakor koli že, nihče od nas ni brez greha, zato ni potrebno obsojati matere, ki želi svojemu otroku pomagati, da bi odrasel v vsaj kolikor toliko normalnih odnosih s svojim očetom.

Jaz ji želim, da bi se zgodba srečno končala in da bi otrok nekoč lahko pogledal nazaj in rekel: “Imel sem očeta in mater in oba sta me ljubila”.

Ne razumem Vas,res ne…
Amore nam ni pisala,da bi nanjo spuščali plaz očitkov.Če sem jo prav prebrala,nam je v postu povedala,da je bilo slednjih poleg nerazumevanja zaradi okvirjov družbe več kot dovolj.
V nasprotju z Vami,mislim da je način njenega razmišljanja produkt zrelosti in poizkus obvladovanja težavne situacije v kateri se je znašla.Marsikdo oziroma večina tega ne bi zmogla.Vsaj na tak način ne…
Zakaj ima otroka s poročenim moškim sedaj ni vprašanje (čeprav se mi zdi,da je tudi na to odgovorila),niti tema vredna obsojanja.Vse tiste,ki pa to vseeno počnete naj Vas spomnim,da ima vsak,prav vsak človek v življenju stran,ki bi jo najraje iztrgal…Vsi delamo napake,vsi zaidemo.A zaradi tega ni rečeno,da smo slabi.Vredni obsojanja.

Kljub temu,še vedno mislim da se Amore tega ne sramuje.Ker ima verjetno čudovitega sina…

A vseeno…Nič ni narobe,če si želiš da bi otrok preživel več in bolj kvalitetno čas s svojim očetom.Pa vendar…Se ti zdi,da mu oče kvaliteto lahko nudi ?
Se Ti ne zdi,da je mogoče tudi Tvoja želja del nekih zapovedi,ki jih narekuje družba ali bolje Tvoja vest,ki pa ni nujno najboljša rešitev?
Ne vem,razmišljanje zgolj…
Ker ja…to je res…nekoga,ki si stikov ne želi nima smisla riniti v to.

Rada bi slišala zakaj Ti je toliko do teh stikov?Najtežje delo si opravila sama…

Kako se je razpletla zgodba z ženo?

A v nekaj sem prepričana.Pogumna si.Cenim to…

Lp,

Kaja B.

Ups…

Ona se v tej težavni situaciji ni znašla, kot ti praviš. Vanjo je sama brezglavo rinila. Če bi kot odgovorna oseba, za kakršno se ima, malo razmišljala, do tega ne bi prišlo. Ni je zanimalo življenje dveh majhnih otrok, katerima je jemala očeta. Zanimal jo je le lastni ego. Sicer ne trdim, da je vsega sama kriva, pa vendar je vedela, kdo in kaj je on. In sama, povdarjam sama, ga je izbrala za očeta svojemu otroku. Niti je ni brigalo za njegovo bivšo.

Vsa naša dejanja imajo posledice za nas ali naše bližnje. Kar sedaj doživlja tvoj otrok je rezultat tvojega in njegovega očeta načina življenja.
Ne vem kaj imata naša družba in država pri tem. Sprijazni se z dano situacijo in bodi otroku še naprej dobra mati. Tudi tiste, ki smo poročene moramo od otrok marsikako slišati pa moramo pač stvari rešiti kakor vemo in znamo. Ni nam z rožicami postlano, verjemi!
Kar sem v odnosu do moža in otrok zgrešila to se mi je kot bumerang vrnilo. Prav tako sem požela srečo tam kjer sem jo delila.
Nihče nima nič proti tebi, ne zdiš se nam drugačna, čudno je samo to, da se sedaj čudiš žetvi po taki setvi.

Živjo!

Prav lepo si si zakomplicirala življenje, predvsem pa si to storila svojemu otroku. Pa te nič ne obsojam, samo ugotavljam, da tvoja pot ni preveč enostavna. Očitno si potrebovala to.

Zdaj gre za tvojega otroka – kot mama mu moraš omogočiti stike z očetom in jih spodbujati – za stike, njihovo trajanje in kvaliteto pa sta odgovorna oče in otrok – tkala jih bosta med sabo in to s tabo nima nobene zveze. Samo umakni se in jima daj prostor in možnost. Očeta ne kritiziraj, pa tudi sebe ne obsojaj! Otroku povej, da je še srečen, saj ima oba starša in vsaj eden dobro skrbi zanj – mnogi otroci še tega nimajo.

Kaj lahko narediš pri sebi? Občutek imam, da se še po toliko letih in razočaranjih nisi uspela povsem odtrgati od tega človeka – očeta tvojega otroka. Presneto lahkoverna si! Te ni nič motilo, ko se je poročil z drugo? Večina žensk bi mu takrat pokazala vrata! Delaj na tem, da se odtrgaš od tega človeka in si najdi drugega moškega!

Pogum in vztrajnost! Nič ne premišljuj, kako drugačna in posebna si in kdo je za to kriv, samo v dani situaciji naredi najboljše in še zabavaj se zraven! Na svetu ni človeka, ki bi uspel rešiti vse svoje probleme, če jih vsaj nekaj, je že kar v redu! Lp

Počasi se uči postavljati jasne meje v svojih odnosih!

Ubogi otrok, ko pa ima tako mater.

Ti si v težave sama rinila. Vedela si, da je njen ljubimec poročen in da ima družino. vedela si, da otrok s strani očeta ni zaželjen, pa te to ni odvrnilo od nosečnosti. Pa še 100% nisi prepričana, od koga pravzaprav je otrok. Meniš, da ima tvoj otrok pravico do očeta, ko pa si očeta jemala njegovim zakonskim otrokom, pa te pravice otrok niso prav nič brigale. Takrat te ni brigalo za nič, samo sebično si gledala na svojo rit.
Sedaj pa zahtevaš ali bolje rečeno izsiljuješ pomoč od države in očeta za tvoje neumnosti. Čudno se mi zdi, da se ti toliko zavzemaš za stike očeta z otrokom. Ti otrok že preseda in bi se ga rada vsaj za nekaj časa znebila? Bi se rada, s preživnino za otroka preživljala tudi ti? Za tvoje težave niso krivi drugi, čeprav jih kar povprek obtožuješ ampak si kriva sama ti. Iz tvojega posta tudi ni čutiti kakšnega obžalovanja, kaj si naredila ljubimcu, njegovi ženi, njegovim otrokom in ne na koncu tudi svojemu otroku.

Jaz omilitev težav vidim samo v tem, da se zaveš svojih napak, da končaš s študijem in se redno zaposliš.

Podpišem se pod vaš post.

Ubogi otrok, kakšni materi se je rodil. Joj, res ubogi otrok. Pa taki materi se je rodil, ki seksa, pa še povrh vsega seksa s poročenim moškim…………

Lepo vas prosim, NEHAJTE!!!!!!!!!!!

Pozdravljena!
Na hitro sem preletela odgovore, ki si jih že prejela. Včasih človek res ne more verjet, kako smo ljudje kruti. Žal je večina v tvoji zgodbi videla tvoje napake in samo tvoje napake in te obsojajo tudi zato, ker seksaš. Žal mi je, da sem te odgovore prebirala.

Ljudje smo različni in delamo napake. Nekateri, tako kot ti, se svojih zavedajo, nekateri, pa se naslajajo na napakah drugih in svojih nikoli ne opazijo. Razumem tvojo težavo. Tudi to, da ti je všeč moški, ki je poročen. Tudi to, da se odločiš obdržati otroka. Tudi to, da imaš tega otroka najraje na svetu. Obsojam pa moškega in vse ljudi v naši družbi, ki v tvoji zgodbi ne vidijo enostavne resnice, ki izgleda približno tako: Oče tvojega otroka je neodgovoren do otroka. V Sloveniji NE obstaja nobena inštitucija, zakon, karkoli, ki bi prisilila očeta, da ima stike z otrokom. V Sloveniji so otroci skrb matere, ki pa seveda nima nobene podpore družbe, niti nobenega posebnega statusa s katerim bi koristila kakršnekoli bonitete. Sporočilo tvoje zgodbe in odgovorov, ki sem jih prebrala pa zgleda približno tako:

Če srečaš moškega, ki ti je všeč, se prepričaj, če je poročen, če se v kratkem namerava s komerkoli poročiti in seveda ne seksaj pred poroko. Če se slučajno tega ne držiš in slučajno zanosiš, se nemudoma odloči za splav, saj otrok, ki ga je zaplodil poročeni moški, nima pravice živeti, oziroma ne moreš biti tako kruta do MOŠKEGA in mu roditi otroka. Splavila boš lahko brezplačno, en splav več, za našo že tako prenaseljeno Slovenijo s tako visoko nataliteto ne pomeni nič. Družba ti bo hvaležna, da si vzorna ženska in razmišljaš racionalno. Pa še pri otroških dokladih bo prišparala. Skratka.. kakorkoli, tako bo bolje. Zate, za tiste, ki so ti že odgovorili, za sosede… Bog ne daj, da si drugačna od ostalih in da priznavaš svoje napake.

Malce me je pogrelo vse to.

Lepo bodi in vedi, da tisto, kar te ne zlomi, te naredi še močnejšega.

Amore,

zelim ti, da bi se tvoja zgodba srecno koncala. Za otroka in zate.

Kljub temu, da je bilo tvoje ravnanje morda v nekaterih trenutkih malce tezko razumljivo tudi vso to nelogicnot na nek nacin razumem. Vem, kako tezko je vztrajati, pa so vcasih vprasnaja in pomislkei manjsi, kot si jih imela ti.

In… ni mi jasno, zakaj avtorji postov v vecini primerov obsojajo le tebe, on pa je okarakteriziran kvecejmu kot ficfiric. Za to, da se naredi otroka, sta vedno potrebna dva.

Mislim, da ni potrebno kritizirati, da je ona kriva za vse – da bi morala misliti, kaj dela njegovi ženi, otrokom … To so stvari, na katere mora misliti on, ne ona! Seveda, saj ona nima nobene zveze z njimi. Prav pa je, da ve, s kom ima opravka, dlje kot to sem pa nima tudi kaj iskati. Če želi svojemu otroku očeta, ima pravico to urediti v otrokovo korist. Samo do te meje, z razumnim pogovorom z otrokovim očetom in z nikomer drugim. Tako pa vsi kar nekaj preskakujete. Škoda časa in energije in tudi smisla ni.

Ana Pia

jaz se s tvojim pisanjem zelo strinjam; in moje mnenj o tovrstnih primerkih moškega spola je ###$%% in da mi je hudo za vsakega otroka, ki je nosilec njegovih genov. Hudo mi je tudi za ženske, ki se zaljubijo v take fičfiriče, mati narava pač ima svoj način, da nas zadane z ljubezenskim koktailom feromonov, ki je mamilo in “omrači” razum.
Seks zato res ni bolj ali manj moralen, je zgolj naravna posledica. Ne razumem pa žensk, ki se odločijo imeti otroka s takim tipom. Je to morda utvara, da bo otrok spremenil njegov karakter?
Je to posledica tega, da je v absolutnih številkah manj moških, ki si želijo dolgotrajne ne.samo-seksualne zveze kot žensk in zato nekaterim ženskam zmanjka primernih partnerjev?

*********Na hitro sem preletela odgovore, ki si jih že prejela. Včasih človek res ne more verjet, kako smo ljudje kruti. Žal je večina v tvoji zgodbi videla tvoje napake in samo tvoje napake in te obsojajo tudi zato, ker seksaš. ***********
Žal mi je, da si naše odgovore le na hitro preletela. Žal tudi površno ali pa jih nisi razumela.
Niče jo ne obsoja ker je seksala, marveč ker je seksala z napačnim človekom.

********Oče tvojega otroka je neodgovoren do otroka. *****
Prav zato ni prav, da se je odločila imet otroka z njim.

********V Sloveniji so otroci skrb matere, ki pa seveda nima nobene podpore družbe, niti nobenega posebnega statusa s katerim bi koristila kakršnekoli bonitete*********

Še en razlog več, da ni prav, da se je odločila imet otroka z njim, če otroku ne more nudit sama tisto kar potrebuje, za očeta je pa vedela, da ima družino drugje.

*********Če srečaš moškega, ki ti je všeč, se prepričaj, če je poročen, če se v kratkem namerava s komerkoli poročiti *******

Točno!

********in seveda ne seksaj pred poroko********
hehe, to je pa tvoja ideja 🙁

********Bog ne daj, da si drugačna od ostalih in da priznavaš svoje napake.********

Nisem zasledil, da bi Amore kaj priznavala svoje napake. Za njene težave krivi očeta, CSD, zakone, družbo… skratka vse druge, samo sebe ne.

********Razumem tvojo težavo. *******
Njene težave torej razumeš. Kaj pa težave zakonskih otrok in njegove žene? Ali njih tudi razumeš?

Me prav zanima, če bi tvoj mož takole zaplodil otroka ljubici. Bi bila ravnotako razumevajoča do nje?

načelno otrok rabi pri odraščanju moško in žensko osebo. Načelno ženska rabi moškega in moški rabi žensko. To ni vedno odnos mož – žena – njun otrok. Življenje ja pač zavito.
Včasih biološi oče ni boljši od krušnega, biološka mati ni nujno boljša od krušne. Otroci dostikrat živijo pri mami in očimu, pravi oče pa je bolj ali manj oddaljen iz njihovega življenja.
Zelo težko ti bo vzgajati sina brez neke moške figure, kot ti tudi življenje ni lahko brez moškega za tebe. Uh, kako patriarhalno to zveni, ne razumi me narobe, prosim!! Ali si tega moškega res prebolela? Ali ga kličeš k otroku, da bi ga priklicala k sebi?
Če si prebolela otrokovega očeta, ali nimaš kakega prijatelja? Ali si zdaj sama? Če si boš poiskala samskega partnerja, verjemi, da bo lahko boljši oče tvojemu otroku kot njegov pravi oče, ki je to vedno bolj na silo. In otrok bo imel več samozavesti, če bo čutil, da je nekomu mar zanj, kot pa če mu ves čas kažeš, da moraš njegovega očeta na silo vleči k njemu. To je vendar grozno za otroka! Ne delaj tega. Pri vsem, kar delaš, kar rečeš, kar načrtuješ za jutri, misli na to, ali bo to dolgoročno dobro za tvojega otroka.
Poišči si prijatelja, dobi si dobro družbo, glej da bo otrok dovolj v stikih s kakim stricem, če ga ima, ki bo rad v njegovi družbi, da mu bo življenje lepše. LP

Megaboy, takih traparij pa še ne…

Kot mati ti lahko povem, da mora mati še kako skrbeti na stike otroka z očetom, če egosit, s svojimi “problemi”, nima toliko soli v glavi, da začuti odgovornost do lastnega otoka. Otrok je njegov, pa vseeno s katero ženko je spočet. A ona pa nima problemov? Pa se lima čas spraviti v eno luknjo, da jih reši, tako kot gospod?
Kako lahko rečeš mami, da bi se ga rada malce znebila? Kot da ga hoče dati zato, ker bi rada imela več svojega časa. Pa tudi če je tako, se ti zdi, da bi bil to svetovni greh.

Naj ti povem, da sem v daljni preteklosti tudi jaz zanosila s takrat še s fantom (bodočim možem), venadr sva se odločila, da splavim. Lahko ti povem, da ženska vse življenje čustvuje za izgubljenim otrokom. To so ravno tako travme.
Sedaj imava dva mala fantka, ki ju imava neznansko rada. Čeprav sva se po tem ločila in ima svojo partnerko, vzorno skrbi za svoja otroka v vseh pogledih. In sem srečna zaradi otrok in sebe. Tudi, če bi se bivšemu zgodilo to kar se je temu bedaku, ne bi nikoli nasprotovala njegovi skrbi za tega otroka. Bi bila pa presneto jezna, če bi delal med otroci razlike.
Poleg tega lahko rečem, da nimam niti kančka slabega občutka, ker si znam vzeti čas zase in si ga tudi vzamem, ko ima oče otroke.
Saj smo ženske tudi socialna bitja, ne samo in izključno mame.

Že zdavnaj sem ugotovila, da se še presneto dobro izplača graditi na sebi. Potemtakem te je tudi za otroke več.

Res je, da ima vsak v preteklosti nek list, ki bi ga najraje iztrgal, vendar v tej situaciji ne vem zakaj bi morala iztrgati prav tega???

LP