Živjo
saj ne vem kam naj se obrnem. Imam zelo nesrečno prijateljico, že od malega ji ni bilo nikoli lepo, imela je očima ki jo je psihično maltretiral, ko je postala polnoletna je celo šla v poskus samomora…Vrsto let je bila na antidepresivih. No, potem je spoznala fanta, vse je bilo super, ona je zanosila, ima prelepo dveletno hčerkico. Z rojstvom hčerke pa se je pekel spet ponovil….
Fant jo je začel psihično in fizično maltretirati, tudi udaril jo je večkrat. Začel se je je izogibati, jo zmerjati, ter živeti po svoje. Veliko tudi pije, in prišel je samo kadar je bil totalno pijan, tako da se je lahko nad njo znašal in ji težil. Potem ga par dni spet ni bilo. Punca nima nobegnega, mama se z njo noče niti pogovarjati, ker pravi da si je sama tako postlala in da ima ona dovolj svojih problemov, in se ne misli še z njenimi ubadati (mislim, halo????). Oče je nekje ves zapit, ga za hčerko baš boli…., tašča ji stalno očita, da si je sama kriva (če je njen sin tak pijanec in norec,,,Haloooo????), tast je niti ne pogleda, če prideta s hčerkico na obisk itd…..
Problem je da punca živi v najemnem stanovanju, ker pač nima nikogar kamor bi se lahko zatekla. Dokler sta bila s fantom skupaj jima je finančno še nekako šlo, zdaj pa je pravi pekel. Trenutno je brezposelna, ker ne dobi službe samo dopoldne, saj hčerkice nima kam dati, vrtec pa je pri nas samo do treh. Ima dobro izobrazbo, vendar, kamorkoli gre vprašat, povsod jo zavrnejo, ker je samohranilka in nima varstva med vikendom in popoldne ali ponoči. Zdaj ji grozi še odpoved najemne pogodbe saj nima denarja za najemnino. Skratka grozi ji cesta! Skupaj z otrokom! jaz več ne vem kako naj ji pomagam. Sama nimam veliko, z družino se stiskam pri mojih starših, tako da ji res ne morem pomagati. S pogovorom že, kaj več pa ne.
Obupana je, čisto na koncu z živci, shujšana, neprepoznavna…. Danes je imela spet neke črne misli o samomoru itd… groza! Glede na to, da je vse to že enkrat doživela, ne vem več kako naj ji pomagam, saj če je bila zmožna to poskusiti že enkrat……. Prepričevala sem da je zdaj tu otrok ki bo sirota, če bo kaj takega poskušala, vendar me sploh ni več poslušala, samo jokala… Nihče je ne razume, tašča in mama obe vesta kako krhka je in obe jo psihično potreta, da se komaj pobere, in to s takimi besedami, da rajši ne bom razlagala, ker ni normalno. DRugače je pridna in delavna punca, prijazna, skrbna, in res ne vem zakaj je nihče ne mara.
Meni je res grozno, stanovanja ne dobi, saj je vse predrago. Če bi dobila službo, bi bila vsaj malo finančno samostojna, in bi se potem mogoče boljše počutila in nekako počasi zrla v prihodnost. Ženska je z živci čisto na koncu, depresivna je zaradi vsega, in vse to otrok gleda….
Meni se prav smili, pa ne vem kako ji pomagati, vse sem že preiskala, od služb, do stanovanj, pa se nikjer nič ne kaže.
ko je vprašala za materinski dom, so jo kar na hitro odslovili, da ne pride v poštev. Zakaj potem ustanavljamo te domove?
Saj ne vem kaj hočem od vas, mogoče da mi daste kako idejo kako naj ji pomagam, res je sama na tem svetu, zdaj ko ima otroka je še težje, saj trpi tudi otrok. Mogoče je med vami kakšna taka, ki je tudi sama prešla tako krizo. Oziroma kako sploh priti ven iz tega dreka, če ti nihče v življenju ne da priložnosti?
Kako je to sploh mogoče, da socialna služba za take primere v dveh letih ne more najti vsaj ene sobice za človeka?
Ne vem več kaj naj, vendar imam grozen obččutek, da si bo kaj naredila…..

Pozdravljeni!

Žal mi je za vašo prijateljico in zelo vas razumem, da se počutite nemočni. Prijateljica se je znašla v težki situaciji. Kot pišete, že od otroštva doživlja različne vrste nasilja. Zdaj so se temu pridružile še druge težave – razpad partnerstva, brezposelnost, finančna stiska… Poleg tega nima nikakršne opore in podpore s strani svojih staršev ali sorodnikov. Vse te stiske, ki so se nakopičile, so pripomogle k temu, da se je pri njej razvila bolezen – depresivnost (omenjate antidepresive), v povezavi s tem tudi črnoglede misli in poskus samomora.
Menim, da vaša prijateljica nujno potrebuje strokovno pomoč. V tej prvi fazi morda psihologa, psihiatra, saj je misli na samomor gotovo potrebno vzeti resno.
V naslednjih fazah reševanja situacije pa naj se prijateljica obrne na center za socialno delo, kjer ji lahko pomagajo pri premostitvi finančne stiske (redna in izredna denarna socialna pomoč) ter pri informiranju o možnostih rešitve njene situacije. Gotovo pa ji socialna služba ne bo našla oziroma dala stanovanja, saj s stanovanji žal ne razpolagajo. Na trgu stanovanj se bo morala znajti sama. Morda ima možnost vložiti vlogo za neprofitno stanovanje ali nujni bivalni prostor, kjer so najemnine nižje.
Druga možnost, za katero menim, da bi bila v tem trenutku dobra za vašo prijateljico, pa je odhod v materinski dom. Napisali ste, da je gospa že vprašala za materinski dom in da so jo kar na hitro odslovili, da ne pride v poštev. To je zelo splošna izjava glede na to, da je v Sloveniji deset materinskih domov. Zagotovo lahko trdim, da v Materinskem domu Škofljica in Višnja Gora vsak klic vzamemo resno, ga zabeležimo, se pogovorimo z gospo, ki kliče, da izvemo čimveč informacij o njeni situaciji, pred sprejemom jo povabimo tudi na osebni razgovor. Vsaka ženska v stiski, ki je pripravljena sodelovati v našem programu, je pri nas dobrodošla – ob pogoju, da če ženska prihaja iz nasilniškega odnosa, mora biti možnost, da bi ji nasilnež sledil, izključena. Je pa res, da včasih nimamo takoj prostora za vse ženske v stiski, ki se obračajo na nas. Prednost pri sprejemu imajo nosečnice in porodnice. Tudi ne opravljamo tako imenovanih »urgentnih sprejemov« – takojšnjih, brez vnaprejšnjega osebnega razgovora s potencialno uporabnico ali sprejemov izven delovnega časa, ponoči, ob sobotah, nedeljah, praznikih. Strokovne delavke smo dosegljive na telefonski številki, ki je zapisana v mojem podpisu, vsak delovni dan od 8. do 20. ure.