Naslovnica Forum Duševno zdravje in odnosi Družina Starševstvo in vzgoja Ko bivša ščuva otroka proti očetu

Ko bivša ščuva otroka proti očetu

Ok, priznam marsičesa ne razumem. Ampak očitno bom morala sprejeti.

Moj partner ima otroka (7 let) od prej. Otroka ima ob sredah in vsake 14 dni čez vikend.
Bivša ima novega partnerja že skoraj takoj od razhoda (ona je bila povod za ločitev – varanje).

Pustmo to, da ima občasno izpade (bivša namreč) in otroka kar brez razloga ne pusti k očetu (oz. razlog je, da se mora otrok učiti (7 letnik!!!)).

Zdaj je malega začela še ščuvat proti očetu (novega partnerja od bivše mora otrok klicati očka). Vidim, da partnerja vse to boli, in da mu ni vseeno.

Se da tu kaj narediti (glede na to, da normalen pogovor z bivšo ni mogoč)? Kako živite tisti/e, ki imate podobno situacijo?

Predvsem si zapomni eno: to ni tvoj problem, to je problem tvojega partnerja in mora on najti rešitev. Če ti ne moreš živeti s partnerjem s takšnim problemom, ga torej sprejeti skupaj s tem, potem najdi drugega.

Drugič bi bilo zelo dobro, da fuuul razmisliš, ali je to res resnica o čemer pišeš (meni gre ponavadi neskončno na smeh ob misli kakšne tvezi o meni moj lažnivi ex svoji novi…do ženske čutim pomilovanje, ker točno vem kaj jo čaka…)

Po mojem opažanju se otroci med 5 in 10 letom pogosto zelo navežejo na nove partnerje svojih staršev – v tem ni nič napačnega, maljši in starejši pa ne. Poleg tega se bolj navežejo ponavadi na prvega partnerja, potem pa ko starši to spet zamenjajo pa itak že vedo, da nima smisla, ker so zadeve minljive…

Ne vem kdaj sta se razšla, vendar je zaenkrat povsod veljalo, da se sčasoma zadeve uredijo, če ne prilivaš olja na ogenj. Se pa strinjam, da je klicanje novega očka popolnoma neokusno in kaže na posesivno osebnost. Tudi se strinjam, da učenje ne more biti razlog za izostanek stikov, saj se z otrokom lahko uči tudi oče, mar ne? Zdej je pa na očetu, da razmisli ali bo mirno izvajal stike (četudi kakšen vmes zaradi neumne trenutne kaprice matere odpade) in poskušal kar najboljše vplivati na otroka in se z njim ukvarjati, ali pa bo začel vojno. Ta vojna predvsem otroku ne bo gotovo prinesla nič dobrega (otrok se bo itak najbrž v življenju moral navaditi še vsaj na 5 novih “očkov” do svoje polnoletnosti, in ob iskanju teh novih “očkov” bo ta mama rabila ogromno časa za lov in se bo takrat z veseljem hotela otroka znebit, povrhu tega pa ji bo mulc najkasneje čez 3-5 let zrasel čez glavo in ga bo rade volje pustila več pri očetu, da ga spravi v red…). Je pa onemogočanje stikov kaznivo dejanje in jo za vsak tak primer lahko ovadi. Kako pa bo partner reagiral pa je odvisno od njega…

Če je gornje dejansko napisala ena 43-letnica, potem ugotavljam smisel odločitve matere narave, ki je obupala nad dejstvom, da eni nikoli ne odrastejo. Verjetno je avtorica “Kako?” postavila vprašanje zaradi tega, ker se omenjeni problem zažira v njuno razmerje in ne more svojemu novemu partnerju reči “…to se mene ne tiče, to je tvoj problem in ga reši kot veš in znaš. Če me boš še naprej obremenjeval s tem, pa te bom zapustila…” Torej skupaj iščeta rešitve nastale situacije, kar se mi zdi zelo fer in smiselno od nje, saj je problem postal njunin ne zgolj njegov.
Resničnost navedb zna biti bolj upravičen pomislek, toda. Izhodišče in interpretacija istega dogodka znajo biti zelo različni oz. bi gornja teorija pomenila to, če se tvoj ex ni ujel s tabo, se ti sedaj privoščljivo režiš vsaki naslednji, češ, saj se ne more/ne bo tudi z njo. Kar je seveda neumnost in poznam primere, ko se je v naslednji zvezi šele izkazalo, da sta se našla dva prava.
Kaže, da je nekaj takih primerov tudi na tem forumu.
In neumne kaprice matere ne smejo biti razlog, za preprečevanje že itak skromno odmerjenih stikov z očetom. Zdravilo za take babje driske je visoka denarna kazen za vsak brezveze preprečen stik. In težave bi izginile.

Tako nekako, ne vem kako lahko nekdo svojemu partnerju reče, da se me pa tvoji problemi ne tičejo? Ko si enkrat v vezi so vsi problemi, ali jih ima on ali ona, skupni, to je poanta partnerstva. In če ime partner problem, ga pač poskušamo pomagati rešiti in ne vem, kaj je tu tako slabega.

Se pa strinjam, da če bi kakšna bivša, ki preprečuje stike, nekajkrat plačala kazen za preprečevanje stikov, bi verjetno v bodoče razmislila, ali se ji splača. Ščuvanje otroka je pa tako ali tako zelo žalostno, ker se z leti lahko vse vrne, ko otrok pride do spoznanja, da je bil zaveden.

…kdo zaboga so vse te prepametne tanove, ki po forumih sprašujejo za reševanje problemov svojih tipov? Najbrž gre res za neodraščene moškece, ki vseskozi rabijo mamico, da bo reševala njihove težavice al kako? Ali gre za kakšne prenapete kontrolfrikice, ki bi hotele zbrisati preteklost svojih moškecov?

Kolotko get real! Človeka moraš sprejeti takšnega kot je in z vso prtljago, ki jo nosi s sabo. Nimaš ga kaj spreminjat in urejat! Če ti ne paše popokaš in greš. NIč drugače. Tipična ženska neumnost je, da si domišljajo, da bodo tipa uredile, da bo tak kot je podoba njihovega sanjskega moškega. No way! Še sreča, da ženske tko hitro odrastemo, škoda pa je, da moški nikoli. Najbrž smo same krive, ker od njih enostavno ne zahtevamo odraslosti.

Sploh ne razumem kje avtorico tegale posta moti odnos bivše do svojega otroka??? Se morda bivša žaljivo in nedostojno vede do tanove? (ne tega nismo prebrali) Ali se otrok žaljivo ali neprimerno obnaša do tanove in mu ex daje nesramno potuho in ga pri tem spodbuja? (ne tudi nič takega nismo prebrali). Kje je torej problem? Ker partnerjevega otroka vsak teden ona ne vidi? (tudi ne?)

Problem se ji zdijo partnerjeva čustva na katera pa ona nima nobenega vpliva, saj čustva ne izhajajo iz njunega odnosa. Torej mora partner te svoje čustvene dileme razrešiti sam ali pa naj poišče (spet sam, tanova nima nič s tem!) kakšenga terapevta, ki ga bo naučil razumevanja lastnih čustvenih reakcij, postavljanja meja, razmejitev, morda tudi postavljanja zase….Partner se mora tudi predvsem naučit, da čustev ne “odlaga” na partnerje (taki ljudje so čustvene in energetske pijavke!!!)

Moj ex je npr sedaj našel končno totalno podobo svoje mamice, saj mu mene nikakor ni uspelo preobraziti v tak stvor! Je pa naša tanova fina zadeva za posmeh in šale v moji družbi, saj nikakor ne morejo (predvsem moški del) mimo tega kako je tip mercedez zamenjal za trabant… Tko da, ja Kolotko s tem se pa strinjam, da eni pač nismo kompatibilni.

Sem pa od enega očeta slišala, da njegova ex (podprta in podpirana s strani šefa podosa in tiste njegove odvetnice – a vam da to kaj mislit???) ni imela nobenih problemov s plačevanjem kazni zaradi neizvajanja stikov in je mirno colala par let, on pa otroka ni videl nikoli… Vendar gre tukaj za eno res ekstremno zgodbo, kjer je asistiral tisti manipulativni in pohlepni škrateljc, ki je marsikaterega slovenskega otoka (predvsem pa svoje lastne!!!) spravil v pekel. Tko da, umiritev strasti in potrpežljivost vedno obrodita sadove na dolgi rok. Zaostrovanje in zahteve po kazni pa najbrž nikoli.

Kako? – ti imas eno veliko sreco v zivljenju in ta je, da sploh ne rabis vec imet otroka, ker si svojega otroka ze nasla! Lahko ga celo zacnes dojit, ga vozis v sluzbo in hodis po njega, z rokico k doktorju in urejas vse njegove probleme. On pa bo zalosten, pa apaticen in nesposoben ostal, ker mu itak tako pase. Dokler se tudi tebi ne bo “vtrgalo” ob taksnem odraslem dojencku in ga bos sama ali pustila, ali pa prevarala (kot ga je bivsa zena – me sploh ne cudi).

Ne vem no, ce bi moj bivsi mojemu otroku zacel, da je njegova nova (ki je zal vec nima in je jezen ker sva midve v kontaktu) otrokova mama, bi sla lastnonozno do njega (in nje), se posteno zdrla na njiju, taksno bi naredila, da si v zivljenju m od mama vec ne bi upali rect za tanovo. Samo za to je pa potrebno bit aktiven.
Ocitno si naletela na nekoga, ki to ni. Sploh ne pomeni da je slab clovek, ampak zal, je zamudil obdobje odrascanja in sprejemanja odgovornosti, skrbi za samega sebe.
V kolikor ti odgovarja, skrbet za velikega dojencka, to ni problem, ce pa te bo zacelo motit, bo hudic. Morda bi cloveku pustila, da sam zacne resevat svoje probleme in se sooca z njimi, namesto da jokca in tebe pumpa. Ni fer od njega, res ne !!!
Mene bi po mojem moj tip nagnal, ce bi mu jokcala in jamrala, pa sinfala cez bivsega. Ma kdo me bo pa prenasal no, alooo, razen kaksnega ateka ki bi bil z mano samo da ni sam, pa se temu bi se obrnilo. Odrasli ljudje moramo znat poskrbet zase in ce smo vsaj kolko tolko okay v bucah, ni to nekaj nemogocega. Ne mores pa s temi psiho zgodbami skoz psihirat partnerja.
Konec koncev s tem zelo preracunljivo dajes svoje probleme na ramena partnerja, ter, ker sam nicesar ne storis, pricakujes, da bo on storil nekaj da se problem resi.

OK, zdaj pa se eno podvprasanje – si se kdaj resnicno pogovarjala o odnosu tvoj in ona, da ves zakaj sta sla narazen? Ali je to samo njegova zgodba (in tisti ki jih on pozna – ker jim jo je isto naprtil)?

Očitno ženske res laže poiščemo pomoč oz. priznamo, da imamo problem.

Če bi vedela, da imate na najbližjem CSD ali v OŠ kako pametno svetovalko/svetovalca, bi ti rekla, naj se oče obrne na njih, najprej sam in potem po potrebi skupen pogovor z bivšo. Kako avša (ne morem drugače rečt) lahko sploh pomisli na kaj takega, da mora otrok tujca klicati ati?

Onemogočanje stikov je pa kaznivo in jaz bi vsak izpadli stik redno prijavila na CSD, zahtevala, da se to nekam zabeleži (recimo da vsakič napiše mail isti svetovalki) in potem razmislila o nadaljnjem ukrepanju. Sicer haska samo od prijave ne bo ne vem kakšnega, ampak če bi se tvoj partner kdaj odločil za resno ukrepanje, mu je to lahko v pomoč (da ne bo začel iz nule in na suho). Če imate pa v redu ljudi na CSD, se bodo pa mogoče oni kaj skušali potruditi.

Te tanove znajo biti malo manj obremenjene s teženjem in malo bolj dovzetne za dejanske probleme in toliko človeške, da pomagajo partnerju.
Drugo. Kolotek, se v nobeni obliki ne sklanja Kolotko, zato sklepam, da vse neumnosti, ki jih omenjate v zvezi z njim naj bodo komentirane s Kolotkove strani. Jaz pri tem nimam nič. Če nimaš človeka kaj spreminjat in urejat, potem je zate nedovzeten. Oz. te po domače ne jeb…e. Preden greš na pot, prtljago spokaš, potem jo uporabljaš, potem jo spet zložiš, spokaš, opereš, zlikaš, zložiš via omara… Kar naprej moraš kaj spreminjat in ne puščati zadeve vnemar, sicer gredo same od sebe s slabega na slabše. Ravno zato si sama in svoje nerazumevanje situacije ponujaš dalje.

Vse kar znaš je nevrotično dretje. Smejimo se ti, ker si neodrasla.


1 Težijo še ne ampak slej kot prej tudi te tanove začnejo težit.
2 Dejanske probleme ki jih ne bi imele če bi spoznale samozavestne in sposobne moške.
3 Reve si niso mogle najt partnerjev ki jim ni potrebno pomagat.Rešiteljski sindrom.
Želiš si takšno samo več kot očitno tebe nobena ne bo rešila frustracij in gneva nad ženskami, zmeraj boš imel probleme s človeštvom predvsem pa z otroci in ženskami moških se če prav razumeš bojiš. Tipično

Hudoooo! Tu gor je pa res veliko ranjenih src. Tak odziv…. Ne, takega odziva pa res nisem pričakovala.

No, pa gremo k dejstvom.

1. Skupaj sva 9 mesecev (torej zelooo na začetku!)
2. O odnosu z bivšo sva se pogovarjala, ko še nisva bila skupaj. Zdaj je teh pogovorov zelo malo. In ne, ne sodelujem pri skupinskem šimfanju čez bivšo. Ker se zavedam, da ima vsaka medalja 2 plati.
3. Nimam namena nikogar in nikogaršnjih problemov reševat. Ker jih niti ne morem.
4. O ščuvanju otroka proti lastnemu očetu – se vidi iz otrokovih dejanj in besed, niso potrebne partnerjeve besede.

Zakaj sploh pišem tu gor? Predvsem ne zato, ker bi mislila, da bom tu gor našla čudežne nasvete kako rešiti nekaj kar sploh ni moja stvar.
Zanimale so me preprosto izkušnje kakšno je življenje v taki zvezi. predvsem to… ali z leti postane lažje (glede na to, da otrok odrašča in postaja vse bolj samostojen.
Zanima me pa iz enega samega razloga – ker do sedaj takšne izkušnje še nisem imela in je včasih fajn slišat kakšno tujo izkušnjo. Čudno, a ne?

Aja… pa tisti/a, ki je napisala, da to ni moja stvar – v osnovi res ne, a če z nekom živiš, pač čutiš napetost, žalost, bes… čeprav ti partner tega ne pove.

No kakorkoli… hvala za odgovore. zdaj vsaj vem, da ne smem dregat v osje gnezdo (tale forum), ker ste skoraj vse tako zelo naperjene proti novim in bivšim in sploh celemu svetu.

Uff kako užaljena reakcija naše pametne nove 🙂))) Tole ni osje gnezdo ampak zbirka izkušenj 🙂)) Kaj češ, mnogo žensk je videlo že cele horde “tanovih” in zato dobro vemo, da je vse to pametovanje ponavadi kratkega veka predvsem, ker uničuje normalne kontinuirane koncepte vzgoje in dela otroke zmedene.

No ker ravno sprašuješ po izkušnjah – ena mojih najboljših prijateljic je dobila ločenca (slučajno tudi mojega kolega s faxa, tako da poznam oba, le njega kakšnih 10 let vmes nisem nič videla) z dvema otrokoma. Najprej na začetku se ji je zdelo, da mora malo “pomagat” njemu, da bo boljše uredil svoje odnose z otroci (na srečo ni tolk tupa, da bi si upala kritizirat bivšo ali karkoli natolcevat o njej, ker je takoj dojela, da je bivša poglavje zase in da ma pravico bit takšna kot je in da je pač bivša). Seveda sta se spoznala po ločitvi in ni bila moja prijateljica vzrok za ločitev. Je pa mama moje prijateljice psihologinja in tudi ona malo pozna zadeve zato se je zadev lotila na “pravem” koncu – torej pri svojem – ampak tudi tukaj je dojela, da drugih ne moreš spreminjat – lahko le sebe…. Ker sta otroka postala najstnika sta začela precej rušit njun partnerski koncept s svojimi razvajenimi kapricami – dojela je, da mora postavit meje, ker drugače bo sama postala center te godlje. Svojemu je povedala kako in kaj in mu od takrat dalje prepustila odnose z njegvimi otroci, sama pa se temu ne prilagaja več..in glej ga zlomka končno so jo vsi skupaj začali spoštovati 🙂) Odkar pa imata skupno hčerko (6,5 let) pa se itak nima časa vtikat v že skoraj odrasle otroke. Drugače tadava prejšnja otroka živita že 10-15 let z materjo in njenim novim (ki je bil tudi povod za ločitev) in ga tudi upoštevata kot hišnega “gospodarja” (lih očka ga ne kličeta). So pa odnosi nekonfkliktni, na vse pomembne prireditve okoli otrok prihajata oba starša s svojimi novimi in se komot skupaj zabavajo.

Še en primer znanke, ki je dobila ločenca z dvema otrokoma iz zakona in še enim izvenzakonskim (ki je bil povod za ločitev), ki sta se ravno tako spoznala po ločitvi. Tudi ona je kmalu ugotovila, da nima smisla dregat v odnose z bivšimi in z otoroci in naj se drži lepo pri strani in, da je oče tisti, ki mora skrbet zanje (mora sploh pokazat svoje sposobnosti, saj kako pa bi ženska imela otroka z nekom, ki ni sposoben posrkbet za svoje otroke – torej so bivši otroci krasen test primernosti za očetovsko vlogo). Je pa vzpostavila odlične odnose z bivšo ženo in tudi z zakonskima otrokoma s katerima so preživljali čudovite dopuste dokler nista dobila še svojega otroka (potem sta prvadva itak postala polnoletna in nista več zainteresirana za skupne dopuste). Ko je šla bivša žena na delo v tujino sta se njegova sicer že polnoletna otroka lahko obrnila nanjo če sta potrebovala kakšno pomoč. Večji problem je tisti izvenzakonski otrok, ki je res zlo skapriciran na stikih (ki pa niso redki) in ga je morala parkrat zelo zaropotati tako nad očetom kot nad otrokom, da jo je začel spoštovati.

No..skupna poanta meni znanih primerov — ne vtikaj se v stare odnose, vzpostavi mejo in bo tvoje življenje ok. No, ker je ljubezen še sveža (več nasvetov o psihičnih motnjah v partnerstvih se najde na strokovnem forumu Partnerska in družinska posvetovalnica) si najbrž ne pustiš svetovati, da pa je tipe kot je tale Kolotek zelo dobro pustit na miru, ker ne prinašajo nič dobrega – izmozgajo te do nezavesti! Če si tip “rešiteljice” (kot to poimenujejo psihologi) boš po nekaj nesupelih vezah in ogromnih mukah morda res poiskala strokovno pomoč, kjer te bodo te hibe “ozdravili”, saj je mazohizem zelo samodestruktivna lastnost.

Aja še glede napetosti pri partnerju – ja ti se lahko poskušaš z njim o tem pogovarjati, čeprav se moški težko pogovarjajo – to je bil v obeh zgoraj navedenih primerih mission impossible, da bi novi ženi izvedeli kaj o čustvih in odnosu svojih tipov z njihovimi otroci. Ne vem kolk si stara in kolk izkušenj imaš, ampak na splošno se redki moški o kakršnihkoli problemih (starši, otroci, služba, posel,…) lahko pogovarjajo. Oni se umaknejo na samo in iščejo rešitve. Sej veš, oni so pač z Marsa!

Pa a mora bit ta svet res tako narobe obrnjen ali kaj???…Sploh ne vem..ali ima sploh še smisel karkoli napisati ali komentirati-ker je večina tako ali eno in isto….EX,TA NOVA,STIKI IN PREŽIVNINA je trdno zasidrano-TAKO MORA BIT IN PIKA ..drugo mnenje..ne pride v poštev.

kako? tebi pa svetujem upoštevaj nasvet neugodne,pod njen komentar se prijazno in lepo podpišem 🙂

Lena 39..pa si mogoče pomislila da pa le niso “vse ta nove” in vsi “exi” isti..si si pustila odprto možnost pomisliti na to?Se spomniš moje teme..in tvojega odgovora..da ne gleda večina objektivno…v tej temi mi tudi ti tako deluješ…žal..mogoče pa ta “ta nova” skuša zgolj(kot je sama napisala)pridobiti info o izkušnjah kako živeti,kako reagirati kako neposredno pri tem pomagati…
Ah ja..preveč že pišem,ker so me res nekateri odgovori razbezneli da je noro…
Razbesneli pa se me,ker vem kako je biti “ta nova”..in kako tretirajo bivše exe…pa o tem ne bom izgubljala besed,kajti otrok takih staršev prej ali slej spozna kako je zadeva…

Jaz sem samo zapisala men znane izkušnje. Kakšne zaključke pa bo “9 mesecev nova” iz tega potegnila za svoj lajf je pa njena zadeva. Vpašala pa je kakšne so izkušnje – nimam lastnih, poznam pa nekaj primerov. Ti2 tanovi sta zlo zlo pozitivni oseb i in moji prijateljici zato sem se posebej osredotočila na pogled s strani tanove.

sem ta nova in se pridružujem temu, kar je zapisala Lena

Njegovi otroci (oziroma natančneje ex) so na najino vezo delovali zelo razdiralno. Ker ima moj svoje otroke neizmerno rad, se mu je ex maščevala z manipulacijami, on pa je zato da mu ni delala težav pri stikih z otroci, popuščal na vseh koncih in krajih.

Tako smo vrat na nos vekslali datume v pol leta prej splanirani dopust, vedno znova so prihajali zahtevki po dodatnem denarju in teženje kako morajo otroci imeti srečno otroštvo zaradi česar se jim ni smelo nalagati dela ali težiti s šolo.

Meni je bilo v nekem trenutku vsega zadosti in sem mu postavila ultimat, ali midva ali pa odhod na partnersko terapijo.

Po 2 letih terapije sem se naučila otrokoma postavit mejo, moj pa tudi in stvari so se začele končno urejat.

Se spet strinjam z Leno. Sicer pa, bodimo realni, KDO ZA BOGA PA POZNA SVOJEGA NOVEGA ALI NOVO PO 9 MESECIH, vcasih se partnerja na novo spozna po 19tih LETIH 😉)).

No, da ne bom pisala v oblakih, lahko povem iz izkusenj ki jih imam sama in ko se menimo z babnicami: VSE BIVSE OD NASIH MOSKIH SO ZA EN DREK (valda), ali grde, ali smotane, ali cudne, ali ne vem kaj – ko nam nasi biseri povedo svojo zgodbico kjer je vsaka ex seveda najvecji zmaj in on najvecji revez, jim verjamemo, ker hocemo verjet! To je cisto realno. Me zdajsnje pa smo seveda boljse, lepse, pametnejse, bolj izkusene, cloveske in blabla. Haha. Ja seveda.

Sama sem imela kot mlada mlada tipa ki je ze imel otroka. Otrok in njegova mati sta mi sla na jetra. Alergijo sem dobila samo ko sem slisala prvo crko njunih imen/ne takoj na zacetku, ampak vsak dan bolj. Ce bi hotel resiteljico, si more eno micko najt, ne pa osebe, ki ima poslihtano podstresje. Ma kaj naj cutim socutje in ne vem kaj se vse do tujcev?? Saj je skapiral, se mi vec kot dva meseca ni dalo igrat ali karkoli poslusat. Se manj se ubadat z njegovimi problemi – sem se raje posvecala sebi, studiju, karieri, kot igrala Mamo terezo tam, kjer itak nisem imela kaj za spreminjat, pa se zajebala nisem sama nicesar. Sicer pa sem, slej ali prej, cutila do njegove ex se samo simpatijo in sploh nisem mogla razumet, kaj je videla na njem in zakaj ga ni skenslala takoj ko se je hotel locit (vem da ga je imela ful rada, ga je obozevala, tip pa jo varal, ji lagal .. blabla.. ona pa visela na njem in se se locit ni hotela). Namesto da se clovek ukvarja s problemi drugih, ima po navadi dovolj in prevec svojih problemov, s katerimi se lahko ukvarja in bo sebi storil uslugo.

Osebno si tipa z otroci itak (danes, kot odrasla zenska z izoblikovanim karakterjem) sploh ne morem zamisljat. Pobirat neko navlako, ki ni sposobna skrbet za svojo druzino in ne zivi z lastnimi otroci, skrbi za njih – kaj bo to stvorenje pol ob mojih otrocih, alo? (se opravicujem, samo tako pac jaz gledam na te stvari, sem cisto realna). In ker se po navadi dobro razumem z zenskami, imam po vecini socutje do njih. In v veeeeliiiki vecini (ampak seveda ne vedno!) so moski krivi za vsrane druzine, ker ne vzgajajo otrok, se do zensk ne znajo obnasat, nimajo pojma o gospodinjstvu in se domov ne prinesejo dovolj kesa, nimajo odlocnosti, karakterja, pogosto so skregani z urejenostjo, higieno, postenostjo itak. Kaj naj? Enemu taksnemu biseru se dajem podtuho? Ne. Niti spostovat ga ne morem. Nimam za kaj. In zdaj, imet tipa, ki ni sposoben obdrzat druzine, otroka – in mu dovoljevat so-vzgajat MOJE otroke? Ajme. Kako bo eno stvorenje, ki ni s svojimi otroci, zmogel prave ljubezni do mojih? Lahko igra.. Igra jih dosti, ampak prave ljubezni.. no way.

In ti KAKO? – kako so scuvanja vidna v dejanjih in besedah? Otroci so si sami sposobni ustvarjat zakljucke in si tudi jih. Sama NE suntam otrok (ce verjes no.. odvisno kak moje govorenje kdo razume), jim pa povem resnico in to kruto resnico brez olepsav (to so nadevki ki jih ne bom pisala), pa niti en otrok ne bo proti svojemu ocetu rekel zle besede ali ga obsojal, v zivljenju ne in tudi nikjer ne bo oce otrok zacutil da ga otroci ne respektirajo.
Vcasih se tamalemu recem: reci ateju Klosar kaj delas.. pa tamali noceeeeee. S biser ve to. In tamalemu sem rekla: ko vidis ateja, ga spukni v ksiht.. Se biseru sem rekla, da ga bo tamali plunu. Pa nic. Mali niti rect ni upal ateju.. Ajme, kaksno “vojsko” imam. A skapirala sem, DA SE OTROKOM NE DA OPRAT MOZGAN. Ne da in pika !!!!

Ker niso neki scurki, otroci niso spuzve (ce sta oba starsa v redu). Ce pa otrok npr. od oceta ne dobi ljubezni in pozornosti, varnosti kot si zeli, pa rad pobere slisane besede jeze, ker je tudi sam jezen na oceta. Otroci, vsaj po mojem, nikoli ne bi prenasali slisanih besed na drugega starsa, ce bi bil ta kot treba. To je moje mnenje na podlagi svojih dozivljanj vzgoje z otroci.

Moji otroci se se klet niso naucili od naju, nic, prav nic. Pa ce kdo KAO sunta, sem to zaziher jaz 😉 – ampak opraviceno in iz moralnega vidika !!! in to priznam, jasno, tudi biseru, njegovi zenki (mamici) itd. Ce je resnica – suntanje, je torej vseeno. Pomembno je to, da se otroka ne da napumpat, ce sam ne vidi razlogov, da je zaradi necesa jezen na oceta. Mogoce pa otroka ti motis zdaj 9 mesecev, ane? 😉

In ti KAKO? – kako so scuvanja vidna v dejanjih in besedah? Otroci so si sami sposobni ustvarjat zakljucke in si tudi jih. Sama NE suntam otrok (ce verjes no.. odvisno kak moje govorenje kdo razume), jim pa povem resnico in to kruto resnico brez olepsav (to so nadevki ki jih ne bom pisala), pa niti en otrok ne bo proti svojemu ocetu rekel zle besede ali ga obsojal, v zivljenju ne in tudi nikjer ne bo oce otrok zacutil da ga otroci ne respektirajo.
Vcasih se tamalemu recem: reci ateju Klosar kaj delas.. pa tamali noceeeeee. S biser ve to. In tamalemu sem rekla: ko vidis ateja, ga spukni v ksiht.. Se biseru sem rekla, da ga bo tamali plunu. Pa nic. Mali niti rect ni upal ateju.. Ajme, kaksno “vojsko” imam. A skapirala sem, DA SE OTROKOM NE DA OPRAT MOZGAN. Ne da in pika !!!!

Spet si sama sebi protislovna.

Jaoo srce daj citaj me no ce se ze vsajas, valda da moje obnasanje DELUJE in po mnenju marsikoga ki ga itak nic ne briga, tudi JE scuvatorsko – moji primeri jasno ponazarjajo “scuvatorski” nacin, kao pranje mozga, ne? se strinjas? Ja
.. Ampak zame tu ne gre za scuvanje, otrokom samo povem resnico in to svojo resnico in jim nikogar in nic ne zavijam v vato. Zivljenje ni vata, niso oblaki, zivljenje je kruto in komaj ko to spoznas, si lahko v tem krutem svetu naredis raj na zemlji. Moji otroci stekajo. Mene. Ful. So na moji strani (pa tega niti ne pricakujem od njih, itak imajo svoje buce in so dovolj stari) in me objamejo, se pocartajo… Moram pa tudi priznat, da cez oceta ne govore cisto nic. Pa bi smeli. Oziroma: imajo pravico zaradi nekaterih stvari. Tako. A ne pocno tega.
Ne da se jih obrnit, kapiras? Ne da. Razen ce bi oce npr. otroka natepel, ga izdal, mu nekaj obljubljal in ne izpolnil – potem bi otrok npr. lahko hitro zacel moje besede izrabljat. Ker pa biser ne daje povoda, se otroci ne vmesavajo. (za njih imava midva brezvezn petelinji boj ki jih niti malo ne briga, ker imajo dovolj svojih stvari s katerimi se ubadajo in ukvarjajo).

Jooj – kak nisi postekala mojega stila no? Aja – nisi hotela 😉

Lena39, tvoje trobilo o psihičnih motnjah se dere kar vsevprek. Če je človek zaljubljen, ga običajno ne pošljejo k psihiatru ali v posvetovalnico, kar pa ti svetuješ. Toliko o tem, kako pridno mešaš gnojnico. V primeru, da je ženska samopašno vase zagledana, modernih nazorov, lena ko fuks in zraven še pridno otresa jezik, ima res malo možnosti, da bi prišla blizu. Kot prijateljica. Za kaj več ste prepozne. In moški z Marsa so kaže pogosti spremljevalci v tvojih predstavah o življenju. Sestopi z Venere in boš ugotovila, da se znajo čisto ok pogovarjati. Če pa ste jih ženske preslabo vzgojile, pa pripišite sebi. Kar sejete, to žanjete.

hahahaha kolotek. Ti si pa res smešen 🙂)))

se ti vidi, da imaš resne težave sam s sabo, saj se tako otepaš strokovme pomoči. Zaljublkenost je velika težava, ki marsikomu zamegli um. Terapevti in psihologi ne (psihiatri) pomagajo k uvidom in urejanju odnosov. če bi znanja s področja psihologije partnerskih odnosov spoznali v procesu odraščanja bi nambila marsikatera grenka živlkenjska izkušnja prihranjena. Glede na način kako se tale neizkušena loteva odnosov z bivšo je vsakomur jasno, da to ne vodi daleč… Predvsem zanjo. Kako uspevajo dolgoletni drugi zakoni sem zapisala zgoraj, uspešni so 10+ let, predvsem ker so vključene zrele osebe. Poznamo pa primere, kjer se pamutujoče se tanove menjavajo vsako leto. Jasno, da jih noben ne jamlje resno!

Na Mars in 7enero pa se tako odlično spoznam, ker swm izjemno dobra prijateljica kar nekaj moških, takih z velikim M. Mam pač to srečo, da se odlično razumemp in močno cenijo moje mnenje in nasvete. Sem se iz teh izkušenj naučila, da se slabo razumem izključno s sfristriranimi pezdetki.

New Report

Close