Kdo ve?
Nekoč, pred meseci (kmalu bo 1 leto) sem že pisala. O isti temi. Pa očitno še vedno tiči nekje v meni. Pred letom dni me je prevaral. Fant, s katerim sva skupaj že skoraj 6 let. In s katerim sva skupaj prebrodila stvari, ki jih nekateri pari vse življenje ne doživijo. Fant, za katerega sem bila prepričana, da mu ni para. Da TEGA ni sposoben narediti.
In sem ga vzela nazaj. Dala še 1 možnost. Pa ne morem pozabit. Ni zaupanja. Vsak tel. klic, vsak nesporazumček, vsak kasnejši odhod iz službe… vse me vedno znova spominja na tiste temne dneve, na trenutke, ki jih ne privoščim nikomur. Na grozljive dni šoka, ko sem spoznala, da sem tudi jaz ena tistih, ki ne smejo trdno verjeti, zaupati…
Zdaj razmišljava o otrocih. Pa sva v dilemi (zaradi moje nezaupljivosti). Po eni strani otroka ravno iz tega razloga ne želim, po drugi strani si ga močno želim, po nevemkateriže strani ga hočem, ker ne želim trpeti posledic nečesa, čemur nisem sama kriva.
KAJ NAJ STORIM????????????????
NLP
Njlažje bi bilo reči, pozabi na preteklost, ne misli na prihodnost, ampak živi za ta dan, ki pride in za tan bodi vesel. Nikakor pa ne smeš živeti za nekoga drugega, ampak zase.
če pa vse to ne moreš sprejeti, potem se moraš pa vprašati, ali boš lahko s tem nezaupanjem živela še naprej? Ali boš kdarkoli pozabila?
če ne moreš ne eno ne z drugim, potem ti ne preostane drugega, kot da živiš sama in si boš prihranila vse te probleme. Ampak pridejo pa drugi. Kako jih boš sprejemala pa je odvisno samo od tebe.
primož
NLP, pišeš, da mislim, da berem sebe. S popolnoma enakimi problemi se ubadam sama. Tudi mene je prevaral pred 1,5 leta in ne morem pozabit, se znebit občutka, da sem bla prevarana. ….
Ljubim ga! On trdi, da tudi on mene, vendar velikokrat mi ne da miru misel, da se bo to še kdaj zgodilo….Vsak tvoj stavek odraža tudi mene!
Tudi sama ne vem, kaj naj naredim!
Ne vem, zakaj ga že takrat nisem zapustila! Včasih mi je žal.
Morala bi se bolj cenit in naredit ta korak, da bi videl, da se to ne dela!!!!
Povejte mi, ali nekdo, ki enkrat vara, vedno vara??????????
Hvala in lp!
draga nlp
tudi jaz sem v podobni situaciji z to razliko da sva imela dojenčka starega nekaj mesecev ko me je prevaral __(trajalo je kar nekaj časa in ne samo enkrat). Pa nisem šla zaradi otroka pa mi je sedaj po štirih letih še vedno hudo zaradi tega, mu še vedno ne zaupam in mi je včasih na trenutke žal da nisem takrat šla. Mislim da bi mi bilo bolje saj se ni spremenil. Pa čeprav mi je zatrjeval da nik0oli več itd. Zdaj se sam potrudi da malce bolj skriva sam ker mu ne zupam in ga poznam vedno znova ugotovim. Pa se trapa še vedno slepim da moram zaradi otrok potrpeti ker sta obe res navezani nanj in vem da bi trpeli. Pa se včasih sprašujem ali je vredno, saj bi otroka verjetno kar hitro pozabila in se navadila na novo situacijo. Pa nekako ne najdem poguma da bi odšla. Pa sem poiskušala z grožnjami da bom šla, pa nič ne pomaga. Celo toliko je postal predrzen, da se mi včasih kar sam pohvali s katero vse je. V redu pravi da z drugimi ne seksa ampak samo poljublja ampak meni je to enako varanju. Mi je poljub še bolj intimen kot seks, saj sama vem da se ne bi mogla kar tako z nekom poljubljati če ga ne bi imela rada. Po drugi strani pa je sam tako ljubosumen da me kateri še pogledat ne sme pa je joj.
Kaj naredi? Ne vem! Mislim pa da je bolje malce počakati z otrokom.
Ker potem nas z otrocmi držijo v šahu.
veliko sreče
Pozdravljeni NLP in Manica,
Preberita odgovor LM pod naslovom Mnenje prosim.
Poleg tega pa morata dvignit glavo in si želet biti oseba, ki si bo všeč. Torej živet srečno. Kako? Vsak ima sboj način. Če bosta premišljevali zakaj je on prevaral ne bosta mogli napredovat. ČE pa dvigneta glavi, si želita biti ženska, ki je urejena, ki se zna pogovarjat, ki mu prisluhne, ki daje,… to delata zase, če si želita srečo.
Biti ženska je čudovito. Včasih nas zanese. Nič hudega, vsaj zaznamo, da nismo na pravi poti in takrat lahko obrnemo.
Biti ženska se učimo od malega. Če so bile naše matere vzgojene v strahu in dvomu, smo to privzgojile. Lahko pa to popravimo, kadar začutimo, da nam to ne ustreza.
Čas porabita za optimizem in ne za dvome. Potrebovala sem celo desetletje, da sem se znebila glavobolov. Sedaj verjamem vase in lepše živim.
LP
Punce, če ne zaupate, pač ne more biti rezultatov. Moja stara mama je vedno rekla, da se vse kar misliš uresniči. To zdaj prebiramo v vseh knjigah, ki prodajajo instant nasvete. Žal je to res. Torej, kar kličita še naprej ljubice v hišo, prišel jih bo cel bataljon!!! Ali pa se osredotočita na odnos, odpustita, to sta se odločili že pred leti, to je bila vajina izbira, speljita jo do konca…
Pozdravljeni!
Tudi jaz imam podobno zgodbo. Poročena 11 let. Pred 5 leti me je mož prevaral, odšel in prišel po 2 mesecih nazaj. Imava dva otroka (stara sta bila 1 leto in pol. ter tri in pol). Vse to varanje je trajalo nekje tri leta. Ne morem verjet koliko energije porabiš za to, da lahko sploh greš preko tega, v bistvo nikoli ne pozabiš. Še vedno se tega spomnim , razlika je v tem da se pač ne sekiram več kaj je bilo je bilo. Naredil je tisto kar je hotel in kljub izgovorom da sem kriva jaz (ker sem pa se doma zdirala, preveč pospravljala…..) je bila to njegova volja in ne moja. In v bistvu se ne čutim več krive za njegova dejanja. Niti kadar gre ven se ne obremenjujem s tem kaj on dela, kje je ali me bo spet prevaral itd. Povedala sem mu, da je dovolj pamaten, da ve kaj dela, ve kaj je prav in kaj ne. Kadar pa grem jaz ven pa je tako ljubusumen, da se potem sploh ne pogovarja z mano mi piše grda sporočila …. Pa naj- si rečem. Jaz imam čisto vest, on pa sodi po sebi. Ampak zato ne bom ostala doma in se sekirala kadar gre on ven. In bog ne daj, da bi bila v moški družbi. Meša se mu. Pa naj se mu. Tako kot on tudi jaz rabim družbo ( mi vsi), pa naj bo to moška ali ženska. Nič ni narobe če s kom poklepetaš in se nasmejiš do solz.
Nič več nisi vreden če si doma in nikamor ne greš. Vsak človek rabi družbo, rekracijo in drugo sprostitev. Pa če je našim moškim to všeč ali ne.
Sodijo pa le po svojih dejanjih.
Pa lepe sončne pozdrave, en velik objem!