Najdi forum

Kdo krade v Parku zvončkov??

Žal, res žal

so med nami tudi takšni, ki kradejo našim malim. Zakaj ? Bogve… iz prestiža, ker mu je kakšna igračka napoti, ali kar tako.

Bi samo povedala, da malim prinesemo kaj, ker v tem dobimo malo osebne tolažbe. Ni potrebno veliko,
kakšen cvet, lučka, ki nam je všeč, morda možicelja, ki spominja na Dedka mraza, Božička, veternico…

In se zgodi, da tega ni ko prideš na obisk. Iskati krivca..? Sam, brez trohice vesti najbolje ve… Sprevrženo do kraja! Da bi se mu posušila roka!!!

In ne, niso odstranili žalski delvci, ki skrbijo za red v Parku zvončkov. Govorim o možiclju Dedka mraza, ki ga je očka svojemu sinku prinesel v teh zimskih dneh. Grozljivo, kam smo že prišli!

In vendar se dogaja tudi to

da stari starši “premetavajo” cvetje in lučke, ki si jih prinesel svojemu vnučku. Kar sem doživela, me je da ne rečem šokiralo. Pri odhodu iz obiska pri mojem vnučku, so prišli neki drugi stari starši. Pa jih nisem niti imela v mar in sem odšla. Ampak…. ko sem se ozrla, da še enkrat pomaham v slovo (v mislih), zagledam kako ena od dveh babic maha z belo vrtnico, ki sem jo nedavno prinesla vnučku jaz. Kar premaknilo me je, saj sem predvidevala, da jo namerava vreči proč. In sem se vrnila, ter jo opozorila, naj tega kar počne ne dela, ker smo na to svojci občutljivi. In bila je začudena, kaj da je narobne storila.
Bog ji pomagaj pri njenih letih, ne premore niti toliko občutka kaj se spodobi in kaj ne. Verjamem, da je hotela svoji vnučki ali vnučku postaviti lučko čim bliže ploščici z imenom ,vendar način tega ne opravičuje. Nikakor.
Morda bo kdo rekel, da sem občutljiva. Sem, do pietete do pokojnih. To je svet kraj za starše ,stare starše ter sorodnike malčic in malčkov. Edini kraj, kjer se čas za trenutek ustavi in misli odidejo drugam.

Če bi vsak prinesel otrokom samo svečke, potem nikomur ne bi bilo treba nič prestavljat. Tako, pa nekateri mislite, da je cel Park zvončkov vaš in ostali nimamo prostora niti odložiti svečko svojemu otroku, ker je tako nastlano. Če vam te stvari toliko pomenijo lahko doma postavite mini poličko ali oltarček in tam odlagate igrače. V Parku zvončkov pa pustite malo prostora tudi ostalim staršem.

Gospa

Takole je to, vsak prinese kar hoče in kolikor hoče. Zaenkrat. Ko bodo pravila druga, se jih bomo držali. Ampak en cvet je delal napoto neki babici.

In ne bom se spuščala na vaš nivo. Ker ne pelje nikamor. Žal mi vas je, iskreno žal!

In samo še tole: PROSTORA JE DOVOLJ, kot opažam sama. In kar je za vas “nastlano” tisti, ki redno hodimo tja, sproti pospravimo. Žalostno, res žalostno da se egocentričnost povzpe nad spoštovanje. No ja, smo pa ljudje različni. To je pa tudi res, kajne?!

Kraje na pokopališčih, a se hecate? Ko je meni umrl dedek so njegovo žaro zaklenili v grob, po mojem začudenju, zakaj mrtvega človeka zaklepati v grob, je pogrebnik dejal, da ljudje kradejo žare. Kradejo žare?! Tako da razumem, vašo jezo.
Je pa res, da nekateri ljudje tako zasičijo svoje grobove, da je že malo neokusno, takšno je pač moje mnenje… A če je grobna parcela njegova pač lahko naredi po svoje… Kar se pa prostora tiče, mislim, da park zvončkov ni želel/želela povedati, da ne smete žalovati in prinašati svojih stvari, ampak, da je prostor pač omejen in da bi bilo fino, če bi vsak prinesel nekaj malega, ne pa da nekateri ljudje prinesejo tono stvari (kar je tudi svojevrstna netoleranca do drugih), drugi pa svečke nimajo kam postaviti in jasno, da se potem zgodi, da nekdo vrže kakšno stvar v smeti in se jezi, ker nima prostora.
Razumem pa, da je človek v svoji bolečini sam, da v najtežjih trenutkih ne more pomisliti, da lahko tudi koga drugega zaboli ali pa mu gre na živce kakšna malenkost, ki jo je naredil tisti, ki žaluje, vem, ker sem bila tudi sama tam (ni mi umrl otrok, mi je pa kdo drug). Skratka, saj je vaša bolečina center sveta, za vsa nabolj pomebna in najbolj boleča, ampak morate pa tudi razmeti, da obstaja več takih bolečin, ki so prav tako občutljive kot vaša in da jo dojemate/dojemamo pač vsak na svoj način.

Gospa Milka

Moja bolečina, je moja bolečina in ni center sveta, zato si jo pač dovolim izraziti na način, ki si ga izberem sama. Nihče si ne more vzeti pravice o kakršnikoli bolečini soditi tako ali drugače, oz. kdo jo napiše ali kako drugače izrazi, je stvar individualne presoje. In ostali ali to preberte ali ne, vseeno je. Ker besede niso namenjene vam. Tega se vendarle zavedate, mar ne?
Mene ne zanima, kaj o teh stvareh menite vi, ker tudi sama ne posegam v način žalovanja ostalih. Mi je pa ob takih dogodkih za vsakega posebej zelo žal.
In se tudi ne obremenjujem kako kdo postavi kakšno reč v Parku zvončkov. Sem pa tam pogosto, zato so navajanja o pomanjkanju prostora čisto za lase privlečeni izgovori.
Nekateri pospravimo vedno sami za seboj, za drugimi, ki morda ne morete pogosto obiskati tega kraja, pospravijo žalski delavci. Si pa nikoli ne dovolim, NIKOLI premakniti ali zavreči praznih embalaž sveč oz. ovenelega cvetja ostalih. Gospa NIKOLI!
In glede na to, da malčke obiščejo tudi ostali sorodniki, je logično, da se nabere kje (pre)več stvari.

In konec koncev, če povzamem. Vseeno je kje stoji kakšna stvar, oz. lučka, ker ni namenjena nam/vam, temveč našim malčkom.

Vse dobro vam želim.

Gospa, mislim, da sva se narobe razumeli. Nič nimam proti izražanju vaše bolečine ali izražanju bolečine kogar koli, če boli je pač treba povedati, potožiti kakor koli, da je nekomu lažje.
S izgubo otroka smo se srečali tudi v moji družini, izgubili smo bratca in ne mine niti leto, čeprav jih je že kar nekaj mimo, ko se moja mama ne bi spomnila in bila žalostna na njegov rojstni dan ali pa ko mi o njem pripoveduje, zato vem kako je to, pa čeprav fantka nisem videla, ker je bil nekaj let starejši od mene. Vem, da boli, vse boli, tudi mene, čeprav ga nikoli nisem videla.
To, da nekdo krade na grbovih drugih je tudi malo čudno in morbidno in skrajno neolikano. Mogoče sem želela povedati le to, da ljudje (mogoče je bil moj izraz vaša bolečina neprimeren) včasih v svojih občutkih, ko nekaj boli in je hudo pozabimo na to, da so na tem svetu tudi drugi ljudje z enako ali pa podobno bolečino, kar je po svoje tudi človeško. Nekaj pa bo tudi na tem kar je želela povedati Park zvončkov, nekateri ljudje resnično ne znajo biti tolerantni in si vezti toliko prostora, da ga je dovolj za vse, nikakor pa s tem nisem mislila na vas.

Moje sožalje ob izgubi sina, vnuka in brata,

Mojca

Gospa Milka

Sem dovzetna za vsako mnenje ki je dobronamerno. In kot takšno sem vzela tudi vaše. Sem le želela povedati, da me je pač zabolelo premetavnje cveta (bele vrtnice), ki je bila položena na zidek nad ploščico. In koliko prostora zavzame en cvet??? O ostalih stvareh ni bilo govora. Smatram, da je vsaka stvar, ki jo prinese nekdo svojemu ali kateremu drugemu malčku prinešena res iz srca in lepimi mislimi. Se mi pa zdi skrajno neokusno, govoriti o nastlanosti. Kar nekomu nekaj predstavlja “nastlanost” je drugemu skromen dar poklonjen iz srca. Čemu tako omalovaževanje? Ti darovi so mana za žalujoče in nič drugega. In tega se zavedam. Malemu prinesem občasno cvet in vedno prižgem lučko, ki jo postavim na tla. Kdaj pa kdaj tudi lučko za vse ostale malčke.
Ne ob zidku ali na zidku ne zaznam pomanjkanja prostora. Morda med večjimi prazniki, (kot je 1.november, Božič ali Novo leto) drugače pa le lučke, sveže ali morda ovenelo cvetje, redkokje kakšno igračko, veliko takšnih in drugačnih kipcev angelčkov , pa kakšnen aranžma ob obletnici dneva rojstva ali slovesa s posvetilom. Je to nastlanost?

In hvala za izrečeno sožalje – moji pokojni malčki so moja sestrica, nerojeno dete in sedaj še vnuček.
Prekruto za eno življenje.

Lepo pozdravljeni, mir in dobro vam želim.

http://webcache.googleusercontent.com/search?q=cache:2VJjd9NkndsJ:www.slovenskenovice.si/novice/slovenija/ob-rojstvu-umrli-otroci-brez-vetrnic-angelcev+%C5%BEale+obvestila+odstranitev+igra%C4%8D&cd=2&hl=sl&ct=clnk&gl=si

Spoštovane mamice

V zadnjem tednu dni je kar vsak dan nekdo “pospravljal” določene drobne dodatke (pikapolonice, ptičke, metuljčke) tiste drobne pozornosti zapičene v lončke s cvetjem ali kakšno drugo malenkost na zidku. Jasno, da človeku ni vseeno, vendar ker imamo o teh stvareh vsak svoje mnenje ne bi o tem. Kar me je pa res presenetilo je bilo to, da sem dobila danes na Žalah informacijo, da bodo (in to že počno) umaknili tudi vse marmorne plošče in morebitne podstavke , ki so na zidku. In so jih. Danes jih je že bilo kar nekaj. Odstranjene so bile zložene na tla ob klopi v Parku zvončkov. Tudi z imeni in priimki malih otrok. Torej sklepam, da bo odstranjene vse, razen tistih, ki so pritrjene na zidek. Mnogo se jih je tekom zime odlepilo (tiste ki so zgolj nalepljene), ležale so po tleh in smo jih obiskovalci polagali na zidek. Menim, da bi jih moral izvajalec, ki je to delo opravil, nalepiti nazaj.
Torej , če vaše lastno prinesene in položene spominske plošče ne bo, ko boste obiskali Park zvončkov, se obrnite na upravo Žal.

A daj no! Pa zakaj za božjo voljo je tega treba? Ali bi jih bilo res konec da tiste ploščice pritrdijo gor nazaj brez nekega pompa?Saj ni tak denar, nesojenim strašem pa bi pomenilo… ah ni za rečt koliko…

New Report

Close