Kdaj ste vključili otroka v vrtec?
Drugorojenec je bil od 13.ega meseca dalje v privat varstvu. Samo on in varuška, torej kot bi bil pri babici, teti…. Pri 2,5 letih je bila že nuja ga dat v širšo skupnost, smo ga dali v vrtec. Mi ni žal, je bil starejši, brez plenic, povedal je že, kaj se dogaja v vrtcu… skratka, če bi morala ponoviti bi naredila isto.
Hčerko imamo namen vključiti v vrtec naslednje leto, ko bo stara že skoraj 4 leta. V bistvu me zanima, kako so se vključili v skupino, ker je ta najbrž že izoblikovana in so isti otroci že dalj časa skupaj. Ne vem, skrbi me, da ne bi bila neka “outsiderka”. Malo me skrbi, če smo se pravilno odločili, da bo šla komaj takrat v vrtec. Se mi zdi, da zdaj vsi nekaj forsirajo, da otrok pa mora iti v vrtec najkasneje do 3. leta. Ko sem bila jaz otrok vem, da sem imela kar nekaj sošolcev, ki sploh niso hodili v vrtec vključno z mano. Zdaj pa se mi zdi, da jih vključijo tudi tisti, katerih otroci bi bili lahko doma.
Starejši pri dveh letih in pol,mlajši pri enem letu in pol. Zdaj ko vidim kako zelo veliko je mlašiod vrtca odnesel, mi je bilo žal da tudi starejši ni šel prej.
Se pa strinjam, da so skupine 4ih letnikov že precej izoblikovane, otroci se medseboj dobro poznajo. Tu pa je naloga vzgojiteljice, da jih čim bolj vključi v “staro” skupino. V skupini starejšega sina, so se eni otroci lepo vključili, so pa tuditakšni ki so še po enem letu bolj zase držijo. Tudi 4-letniki znajo biti kruti. Meni je starejši sin enkrat rekel, da se z XY ne igrajo, ker je nov.
Pri hčerki sva izkoristila možnost “babi/dedi servisa”. Deklica je šla v vrtec pri treh letih. Vključevanje v vrtce je bilo mučno in dolgotrajno. Ogromno je bilo joka in pravzaprav vse do šole ni bila ravno navdušena nad vrtcem. Stikov z otroki nekako ni upala navezovat. Zdaj v šoli se je to precej spremenilo.
Sin je šel v vrtec z enim letom. Pri vključevanju ni bilo nobenih težav, nobenega joka. Čisto nasprotje hčerki.
Vem, da je kar veliko tudi odvisno od karakterja otroka. Vseeno pa je moje mnenje, da se mlajši otrok lažje vključi in je veliko več težav s starejšim otrokom, ki ni vajen večurnega bivanja z drugimi otroci. Ko so starejši se težje prilagodijo oziroma za to rabijo več časa, saj so do takrat navajeni, da se nekdo ukvarja le z njim. Seveda pa to ne pomeni, da bo pri vašem otroku enako. So si različni.
Čisto enaka izkušnja, le da je bil prvi sin, ki je še danes nesocializiran in ga je babica čisto “pokvarila”, ker ga je uporabljala za zdravljenje svojih čustvenih problemov (to je posebna nevarnost v varstvu 1:1!, zelo pomembno kakšno osebo zbereš, ker lahko naredi ogromno škodo, ki je vzgojiteljice, ki skrbijo za kar nekaj malčkov ne morejo, saj ni tako osebnega stika), mlajša hčerka pa pri 11 mesecih in je pri 10h letih super, socilaizirana, priljubljena, nikoli bolna, športna skratka super punca!
Čisto enaka izkušnja, le da je bil prvi sin, ki je še danes nesocializiran in ga je babica čisto “pokvarila”, ker ga je uporabljala za zdravljenje svojih čustvenih problemov (to je posebna nevarnost v varstvu 1:1!, zelo pomembno kakšno osebo zbereš, ker lahko naredi ogromno škodo, ki je vzgojiteljice, ki skrbijo za kar nekaj malčkov ne morejo, saj ni tako osebnega stika), mlajša hčerka pa pri 11 mesecih in je pri 10h letih super, socilaizirana, priljubljena, nikoli bolna, športna skratka super punca![/quote]
Pri nas je bil tudi kreg ko je pri 2 letih šel v vrtec, ker sem opazila da je bil babici samo za družbo in preganjanje osamljenosti. Bila je pa kar ornk zamera takrat.
Pri mlajšem te napake nisem ponovila, je vskočila pri kakšni bolezn, počitnice, popoldanski sprehodi zakar sem ji neskončno hvaležna.
Moja hči je šla v vrtec s 4 leti. Z uvajanjem nobenih težav in veliko navdušenje nad vrtcem, ki pa je po kakšnih 14 dne splahnelo, ker so morali po kosliu spat (ona pa je že pri dveh prenehala).
Sedaj gre že v 4. razred in še sedaj pravi, da je bilo v vrtcu bedno in, da je šola 100x boljša. Veliko raje bi bila v varstvu pri babicah.
p.s. je zelo komunikativna, da ne bo spet kdo imel težav, da so otroci, ki ne hodijo v vrtec nesocialni ipd.
Oba sta šla v vrtec pri treh letih. Imeli smo privat varstvo pri nas doma. Še enkrat bi naredila enako. Z vpeljevanjem v vrtec ni bilo problemov. Prvega pol leta sta hodila po kosilu domov, ker je bilo spanje takrat še obvezno, onadva pa pri dveh letih in pol nista več spala čez dan.
Bila sta zdrava. Niti en dan nisem bila na bolniški, ne za prvega, ne za drugega.
Prvi otrok je šel pri 20-ih mesecih, drugi pri 14-ih. S prvim nič težav, že prvi dan ni hotel domov, ker mu je bilo zelo lepo in je užival v družbi. Drugi pa je kr težko sprejel in je privajanje na vrtec kr trajalo, pa jok, nič spat, nič jest-doma se je začel drugače obnašat, ponoči zbujat, duda je postala spet aktualna…Zelo odvisno je od otrokovega karakterja in vzgojiteljic, njihovih prijemov.
