Kdaj jo bom sprejela?
Danes je zopet eden tistih težkih dni. Ločena sem dve leti. Imam tri sinove in v zadnji nosečnosti (čeprav je bila načrtovana z obeh strani) je mož odšel. Najprej k eni ljubici, nato k drugi,… zdaj živi z zadnjo že nekaj časa. Z otroci ima redne stike in jih redno odpelje, enkrat na mesec tudi za dva dni. Ko pridejo otroci (8 let, 6 let in skoraj 3 leta) nazaj pa navdušeno pripovedujejo o tej novi ljubici. Kako so nakupovali (on ima zelo veliko denarja), se igrali, žgečkali, smejali, kako jih je ljubica preoblekla v pižame, kako so se skupaj tuširali, itd. Vem, odgovorili mi boste bodi srečna, da je tako. Saj bi morala biti, pa nisem, morda zato, ker še nisem odpustila. Kako naj to sprejmem?
Hvala vsem, ki boste kaj napisali.
Nina,
verjetno ti je zelo zelo težko, še posebno danes, ko naj bi bil dan mame.
verjetno te bo marsikdo obsojal, jaz pa sem se odločil, da ti raje povem, da bodi z otroci takšna kot si, vzgajaj jih , predvsem pa jih imej rada. kajti kaj sta dva dneva v primerjavi z enim mesecem. Predlagaj možu in ljubici, če zamenjata za eno leto.?? To je bila smao šala, če boš znala razložiti otrokom, bodo znali razumeti, samo nikar ne misli, da niso sposobni doumeti, kaj in kako to je. še predobro razumejo. Ti pa kar pogumno naprej.
primož
Zdravo!
Poznam te občutke, najbrž jih imamo vsi ločeni. Sitno je, ko ostaneš sama doma, otroci pa grejo k očetu in se imajo tam dobro. Po drugi strani pa so taki dnevi darilo – prej nikoli ni bilo prostih dni – cel dan lahko porabiš samo zase. Za take dni si je pametno poiskati kakšno dejavnost, ki jo imaš zelo rada in v njej zelo uživaš – bazen, savna, pohod v naravo, kozmetičarka, delo v vrtu, morda samo dišavna kopel doma, karkoli lepega in prijetnega….. Meni moja dva otroka rečeta kadar sem sitna, mama, ali boš kmalu spet kam šla? Dobro vesta, da rabim čas zase in da nazaj pridem dobre volje. Poskusi, morda bo delovalo tudi pri tebi! In res si lahko vesela, da biši mož lepo skrbi za otroke. Niso vsi takšni!
Lep pozdrav! M.
Sprejela jo boš, ko boš imela svoje življenje urejeno tako, da ti bo v zadovoljstvo.
Premisli kaj te osrečuje kaj te zaposli tudi miselno, da se ne boš ukvarjala s srečo drugih temveč s svojo! Preden si spoznala sedaj že bivšega moža si gotovo imela svoje hobije, prijateljice, skratka bila si celovita oseba brez njega. Tudi brez njega si bila srečna. Postani to kar si bila!
Zivjo!
Nisi edina, če te to kaj tolaži. Vsi ločeni poznamo te občutke.
(In ne vem, Primož, zakaj bi nas kdo lahko obsojal!)
Z mano obveznosti, delovni dnevi….. Z njim pa zabava, nakupovanje, žgečkanje… In onadva sta dva, tako da lahko vskočita, ko je enemu kaj težko. Ti pa za vse sama, pa trije otroci.
Mene enostavno daje jeza in zavist: da si je tako enostavno preuredil življenje in da mu je ratalo. Dela z otroki se je znebil, zabavo pa si je obdržal.
Poleg širjenja svojih negativnih občutkov (ki bodo pač minili) imam dva nasveta.
Tako kot je Micka rekla: take dneve uporabi, da si napolniš baterije.
In drug nasvet, ki ga jaz počasi spravljam v življenje: uredi stike tako, da ima on tudi delovne dneve. Naj opravlja tudi obveznosti z otroki: peljat v šolo, vrtec, na trening, kupit hrano, k zobozdravniku……………………………………………………………..
Saj vemo koliko je to dela. Zadeva se imenuje skupno skrbništvo in pomeni, da skupaj oz. enakovredno skrbita za vse v zvezi z otroki. Vsekakor to niso klasični “slovenski” stiki, pač pa to pomeni veliko prilagajanja, dela in tudi sposobnosti, pirpravljenosti prepustiti otroke njihovemu očetu.
Torej: starša sta dva, ti in on. Starševstvo pa pomeni poleg ljubezni, lepote, zabave, žgečkanja…… tudi delo. Naj ga opravlja tudi on. Glede na to, da lepo skrbi za otroke, ko se zabavajo, naj tudi lepo skrbi za otroke, ko je potrebno iti po bruhajočega v vrtec.
Po eni strani se strinjam, da si lahko vesela, da lepo skrbi za otroke, ker niso vsi takšni. Nekateri uspejo kar pozabiti, da imajo otroke in vsa čast, da tvoj ni tak. PO drugi strani pa ne vem, zakaj naj bi bil povzdignjen na piedestal, ker opravlja samo tisto, kaj je naravno, nujno, obvezno……. Skratka, je oče svojim otrokom, čeprav se je ločil od njihove mame. Zakaj bi moral nositi “medaljo za zasluge”, ker jih ni pozabil? Saj je njihov oče!
Ljuba Nina!
Mama si samo TI! Lahko so otroci navdušeni nad njo, amak je ne primerjajo s tabo. In vedno, ko te boli srce pomisli na to. Tam se imajo fino in hvala bogu, da je tako. Ampak Mama si ti in potrudi se po tej plati. Boš videla, kako bodo tvoji trije fantje na to ponosni. In če boš svoje poslanstvo opravila z ljubeznijo, si zmagala!!!
Sprejmeš tako, da svojim otrokom privoščiš srečo in da se imajo lepo!
Preprosto.
Ali pa bi raje videla, da bi se vrnili zagrenjeni, čudni, molčeči in ne bi vedela, kaj je narobe? Ali da ne bi hoteli iti z očetom in bi morala iskati izgovore, zakaj jih oče ne obišče? Ali ….
Skuliraj se in privošči otrokom, da se imajo lepo tudi brez tebe!
lp