kam po pomoč in ukrep prepovedi približevanja
Helena Vidic Bizjak, koordinatorica za obravnavo nasilja v regiji, nam je pripravila članek, v katerem seznanja kje lahko poiščemo pomoč v primerih nasilja v družini in pojasnjuje izvajanje ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi:
Kam se obrniti po pomoč v primerih nasilja v družini?
Center za socialno delo lahko odrasli žrtvi nasilja, kakor tudi osebi, ki povzroča nasilje v družini, in ki se s tem strinjata, nudi storitev prve socialne pomoči, ki obsega:
– pomoč pri prepoznavanju in opredelitvi socialne stiske in težave,
– oceno možnih rešitev,
– seznanitev z možnimi oblikami socialno varstvenih storitev in dajatev,
– seznanitev z mrežo in programi izvajalcev, ki nudijo socialno varstvene storitve in dajatve.
Možnih je več oblik pomoči, ki jih nudijo različne organizacije:
– zavetišča/varne hiše so namenjene ženskam (samskim ali z otroki), ki so žrtve nasilja in potrebujejo takojšen umik v varno okolje, bivanje traja od treh mesecev do enega leta,
– krizni center je prostor, kamor se lahko zatečejo žrtve nasilja vse dni v letu, 24 ur na dan,
– materinski domovi so namenjeni nosečnicam, porodnicam z dojenčki, materam z mlajšimi otroki, pri katerih prevladuje socialna in ekonomska ogroženost, bivanje traja do dveh let,
– svetovalna in terapevtska pomoč tako žrtvam, kot tudi povzročiteljem nasilja, ki jo nudijo društva, zavodi in združenja.
V primerih, ko gre za ogroženost otrok, pa ima Center za socialno delo javna pooblastila, da spremlja, skrbi in zavaruje koristi in pravice otroka, če nima ustrezne podpore staršev, oziroma če je žrtev nasilja. Za zagotavljanje pravic in varovanje koristi otroka, ki potrebuje zaščito, je nujno medsebojno sodelovanje vseh institucij, ki prihajajo v stik z otrokom oziroma družino. Običajno se v teh primerih skliče medinstitucionalni tim (strokovni delavci centra za socialno delo, svetovalne delavke šole ali vrtca, predstavnik policije, državni tožilec, zdravnik, psiholog…) zaradi posredovanja, zbiranja in analiziranja informacij, ocene ogroženosti otroka, ocene celotne situacije otroka in družine, načrtovanja in izvajanja pomoči, spremljanja obravnave, kar vse je podlaga za odločanje o ukrepih za zaščito otroka.
V hujših primerih nasilja, ko gre za dejanja, ki so prekrški ali kazniva dejanja, policisti sprožijo ustrezne postopke pri državnem tožilstvu ali pred sodiščem. Policisti imajo tudi možnost, da na podlagi Zakona o policiji kršitelju izrečejo ukrep prepovedi približevanju določenemu kraju ali osebi.
UKREP PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJA DOLOČENEMU KRAJU ALI OSEBI
po Zakonu o policiji (Ur.l. RS 110/2003, 50/2004)
Na podlagi 39.a in 39.b člena Zakona o policiji lahko policija, v kolikor je podan utemeljen sum, da je oseba storila prekršek z elementi nasilja ali je bila zalotena pri takem prekršku in obstajajo razlogi za sum, da bo ogrozila življenje, osebno varnost ali svobodo osebe, s katero je ali je bila v bližnjem razmerju, odredi prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi.
Policist kršitelju ustno izreče ukrep PP, v roku 6 ur pa mu vroči še pisno odredbo o ukrepu. Policist določi kršitelju razdaljo od kraja oziroma osebe, kjer se kršitelj ne sme gibati (razpon od najmanj 50 metrov do največ 200 metrov). Kraj prepovedi približevanja je kraj, kjer oškodovanec stanuje, dela, se izobražuje, je v varstvu ali se vsakodnevno giblje. PP zajema tudi prepoved nadlegovanja po komunikacijskih sredstvih.
Kršitelj, ki mu je izrečen ukrep PP, mora območje prepovedi takoj zapustiti. Pred zapustitvijo prebivališča se mu pod nadzorom policije omogoči, da vzame svoje osebne dokumente, svoja finančna in plačilna sredstva, svoje osebne stvari (obutev, oblačila, osebne stvari, pripomočke za osebno higieno).
Policistu mora izročiti ključe prebivališča, v katerem živi skupaj z oškodovancem. Kršitelja ob neupoštevanju odredbe nemudoma odstrani policist. Policija izreče ukrep PP za 48 ur, v roku 6 ur izda pisno odredbo, ki jo takoj pošlje v presojo preiskovalnemu sodniku okrožnega sodišča. Pisno odredbo prejmete tudi oškodovanec in kršitelj. Preiskovalni sodnik mora odločiti o ukrepu v roku 24 ur, ukrep lahko potrdi, spremeni ali razveljavi. V primeru potrditve ukrepa lahko preiskovalni sodnik ukrep izreče za čas do 10 dni.
Če obstajajo utemeljeni sumi, da bo kršitelj nadaljeval z ogrožanjem tudi po preteku 10 dni, lahko 3 dni pred iztekom ukrepa OŠKODOVANEC predlaga preiskovalnemu sodniku podaljšanje ukrepa do 60 dni. Preiskovalni sodnik o vlogi odloči z odločbo. Zoper to odločbo je v 3 dneh dovoljena pritožba na izven obravnavni senat okrožnega sodišča, ki mora o pritožbi odločiti v 3 dneh od prejema pritožbe.
O izrečenem ukrepu PP policija obvesti center za socialno delo oziroma izven poslovnega časa centra za socialno delo obvesti dežurno interventno službo za določeno krajevno območje. Center z oškodovancem naveže stik in ga seznani z možnimi oblikami pomoči, ki jih lahko ponudi center in z možnostmi pomoči pri drugih organizacijah, ki izvajajo materialno in nematerialno pomoč.
Če je oškodovanec mlajši od 18 let in je ob izreku ukrepa prepovedi približevanja sam s kršiteljem oziroma nima ob sebi druge odrasle osebe, ki bi ga lahko zaščitila, strokovni delavec centra za socialno delo poskrbi za varnost in varstvo.
Pristojni center za socialno delo naveže stik s kršiteljem in ga seznani s svojimi storitvami in storitvami drugih organizacij, namenjenim zagotavljanju pomoči za odpravo vzrokov kršiteljevega ravnanja. Policist ali strokovni delavec centra lahko seznanita kršitelja tudi z možnimi naslovi, kjer lahko prenoči.
Policija nadzira spoštovanje prepovedi približevanja določenemu kraju ali osebi s strani kršitelja. Če je kršitelj zaloten na območju prepovedi približevanja, ga policija takoj odstrani s tega območja. Če kršitelj s kršitvijo prepovedi približevanja ne preneha, se ga privede v takojšen postopek pristojnemu sodišču za prekrške in se ga lahko kaznuje za prekršek z globo najmanj 100 000 tolarjev.
¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬¬
Od začetka veljavnosti Pravilnika o prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi v septembru 2004 do sredine novembra 2005 je bilo v Sloveniji izrečenih 140 ukrepov PP, 29 ukrepov je bilo ustavljenih po 48 urah, 94 jih je bilo podaljšanih na 10 dni, 16 pa podaljšanih na 60 dni. Na območju 2.obljubljanske regije (Kočevje, Ribnica, Grosuplje, Cerknica, Vrhnika, Logatec) sta bila izrečena 2 ukrepa PP. Pričakuje se, da bo v letošnjem letu izrečenih precej več ukrepov PP.
Helena Vidic Bizjak, univ.dipl.pravnica
Koordinatorica za obravnavo nasilja v regiji
Zaprosili smo mag. Aleksandro Ogrin, koordinatorico za obravnavo nasilja, da nam še podrobneje predstavi ukrep prepovedi približevanja. Posredovala nam je naslednjo obrazložitev:
UKREP PREPOVEDI PRIBLIŽEVANJA
Obstajata dva različna ukrepa prepovedi približevanja določenemu kraju oziroma osebi, in sicer ukrep lahko izreče policist ob intervenciji (po Zakonu o policiji) ali pa sodišče v kazenskem postopku.
Ukrep prepovedi približevanja, ki ga izreče policija, je v veljavi šele od septembra 2004. Gre za varnostni ukrep policije, katerega osnovni namen je zagotoviti takojšnjo varnost ogroženemu družinskemu članu oz. ogroženim družinskim članom. Omogoča tudi, da se pristojne strokovne službe, v prvi vrsti center za socialno delo, vključijo v reševanje situacije nasilja. Ukrep lahko policija izreče le v primeru nasilja v družini, ki predstavlja prekršek. Če gre za primer nasilja, ki že izpolnjuje znake kaznivega dejanja, ukrepa ni moč izreči. V takšnem primeru ima policija gleda na težo dejanja možnost pridržati osumljenca do 48 ur in podati predlog za kazenski pregon.
V vsakem primeru je zelo pomembno, da oseba, ki je žrtev nasilja, o tem kar se ji dogaja, obvesti policijo. To je pomembno tudi če je povzročitelju že izrečen ukrep prepovedi približevanja, ker ima policija na podlagi teh dodatnih informacij možnost podati predlog za kazenski pregon. Predlog za kazenski pregon lahko naknadno poda tudi žrtev sama. Obstaja tudi možnost, da se ukrep prepovedi približevanja na predlog žrtve podaljša do 60 dni. Pisni predlog za podaljšanje mora oškodovana oseba podati preiskovalnemu sodniku 3 dni pred iztekom ukrepa. Iz predloga mora biti razvidno, da še vedno obstaja ogroženost zaradi nasilja s strani povzročitelja in kakšni so znaki, ki kažejo na ogroženost (npr. predhodne grožnje, nadaljevanje groženj, vznemirjanje žrtve z iskanjem stika, informacij o njej ali otrocih ipd.). Zlasti pomembno je, da navede vse morebitne kršitve ukrepa. Kršitve ukrepa naj takoj javi tudi policiji. Pri reševanju stiske in konkretno pri pisanju vloge za podaljšanje ukrepa nudi pomoč tudi Center za socialno delo.
Dejstvo je, da se nasilje nikoli ne konča samo od sebe in je zato pomembno, da vztrajamo in ne popustimo! Le na takšen način bo povzročitelj nasilja prevzel odgovornost za svoje nasilno vedenje.
Pripravila:
mag. Aleksandra Ogrin, koordinatorica za obravnavo nasilja
Spoštovana gospa,
pri svojem delu se srečujem s prepovedjo približevanja izrečeno na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini, kamor pa vaš primer ne sodi, ker se sošolka/ec ne obravnavata kot družinski član. Tako da vam žal ne znam razložiti kako šole izvajajo prepovedi približevanja. Sama osebno prvič slišim, da se tak ukrep izvaja znotraj šol. Predlagala bi vam, da se najprej pogovorite z učiteljico, nato mogoče z ravnateljem ali s strokovno delavko na šoli, mogoče tudi s sošolkinimi starši.
Upam, da boste uspešno uredili zaplet.
Spoštovana,
Moram priznati, da ne razumem dobro kakšno prepoved naj bi učiteljica dala sošolki vaše hčere, ker za to še nikoli nisem slišala in meni osebno je popolnoma nesprejemljiva.
Šola je vendar prostor, kjer se otroci vzgajajo, izobražujejo, pridobivajo pozitivne družbene vrednote,družijo, … predvsem pa bi se morali počutiti prijetno in in varno. Če to ni tako, je potrebno o tem spregovoriti, se pogovoriti, najti ustrezne načine, da se stvari spremenijo, tudi ukrepati, če je potrebno, a v skladu s pravili in zakoni, ki veljajo v šolstvu. Otroku mora biti šola v kateri preživi velik del dneva, prostor, kjer se bo počutil dobro. Da se to izvaja in zagotavlja, so zadolženi in odgovorni vsi, ki delajo na šoli od ravnatelja, učiteljev, svetovanih delavcev in ostalih. Kot starši pa imamo vso pravico in dolžnost, da pri tem sodelujemo, opozarjamo in pomagamo.
Več krat se zgodi, da to ni tako. In kot starši moramo takoj odreagirati.
Predlagam vam, da se obrnete na svetovalno službo na šoli in obrazložite vaš problem oz. težavo vaše 11 letne deklice. Upam in želim vam, da boste skupaj z njimi, pa mogoče tudi s sošolkinimi starši, našli ustrezen način, kako obema dekletoma zagotoviti, da bosta obiskovali osnovno šolo v kateri bo obema prijetno in varno.
spoštovani,zanima me zakaj mi policisti ob prijavi moža na policijo(prijavila sem najdeno orožje,ki pripada njemu)niso vsaj omenili,da me lahko kakorkoli kdo zaščiti.Omenila sem jim tudi,da se počutim ogroženo z otroci in da nevem kaj naj naredim.Je tudi bivši odvisnik in sem zadnje čase opazila,da se je vse ponovilo.Kljub temu,da sem jim vse povedala o mojih strahovih so mi dejali naj,če bo kaj naredil,ko se vrne pokličem policijo.Umaknila sem se iz stanovanja z otroci k družini in si domov ne upam kajti klical je moje znance in me blatil ker sem prijavila orožje….bil je pijan in zadet.Kako naprej?
Spoštovana,
veseli me, da delate korake iz nasilja. Kako naprej sprašujete? Najbolje, da greste do vašega pristojnega CSD, to je tisti, kjer imate prijavljeno stalno bivališče, in zaprosite za pogovor s strokovno delavko, ki je zadolžena za področje nasilja v družini in bosta skupaj oblikovali naslednje korake iz nasilja. Če se počutite močno ogroženo pa lahko pokličete enega od treh kriznih centrov ( KC Ljubljana: 031/233-211, KC Maribor 031/776-102, KC Obala 040/303-669), kjer je možna takojšna namestitev. Lahko tudi pokličete kakšno od varnih hiš in se dogovorite za uvodni razgovor. Razlika med kriznim centrom in varno hišo je v tem, da se v krizne centre namešča, kadar je nujno, je potreben takojšni umik iz nasilne situacije ali med vikendom in ponoči, ko so varne hiše nedosegljive. Pri sprejemu v varno hišo, pa je običajno pred sprejemom opravljen svetovalni razgovor, kjer se seznani s pravili bivanja, načinom življenja v varni hiši,…
Srečno!
Pozdravljeni!
Mene pa zanima kdaj je sklep sodišča o prepovedi približevanja in prepustitvi stanovanja, vložen po 19. in 21. členu Zakona o preprečevanju nasilja v družini, pravnomočen? A je to res šele po prvi obravnavi na sodišču? Sklep sem prejela, prav tako partner, ki ga pa ne upošteva, policija pa trdi, da sklep ni pravnomočen in v njem ni nobenega datuma od kdaj velja (datum res ni razviden iz sklepa).
Zakon pravi, da pritožba zoper ukrep, ki ga izreče sodišče, ne zadrži izvršitve ukrepa, nič pa ne govori o tem, da bi morala biti nujno obravnava na sodišču. Je pa res čudno, da v sklepu ni nobenega datuma. V takem primeru lahko pokličete na sodišče in se pozanimate kako to, da ni nikakršnega datuma. Imate pa na podlagi Zakona o preprečevanju nasilja v družini, pravico do brezplačnega odvetnika in ta bi vam lahko razložil taka in podobna vprašanja. Glede postopka pridobitve brezplačne pravne pomoči se lahko pozanimate na sodišču. Sem pa poprosila tudi koordinatorico za področje nasilja v družini, da vam poda odgovor, če ima kaj več izkušenj z vprašanjem, ki ste ga postavili.
Lep pozdrav.
Pozdravljeni še enkrat. Kako sem vam obljubila, sem o vašem primeru povprašala še koordinatorico za nasilje na Gorenjskem ga. Aleksandro Ogrin in ona mi je takole odgovorila:
“Sklep sodišča o ukrepih po 19. in 21. členu ZPND
je izvršljiv z vročitvijo sklepa in pritožba ne zadrži izvšitve ukrepa (to
mora biti v sklepu napisano). Torej mora povzročitelj nasilja stanovanje
prepustiti takoj, ko mu je sklep vročen. 6 mesečni rok za prepustitev
stanovanja prične teči z dnem, ko predlagateljica stanovanje pridobi v
izključno uporabo. Če povzročitelj sklepa sodišča ne upošteva, obstajajo
določeni mehanizmi, da do tega pride (predlagam, da se gospa o tem posvetuje
z odvetnikom ali strokovno delavko CSD). Povzročitelj se na sklep lahko
pritoži, vendar pritožba, kot sem že napisala, ne zadrži izvršitve sklepa,
odločba pa postane pravnomočna, ko je pritožba rešena.”
Upam, da smo vam kaj pomagali.
Lep pozdrav.
Hvala za odgovor, vendar zdaj mi to nič več ne pomaga, ker sem zaradi velikih psihičnih pritiskov s strani moža podlega in umaknila sklep. Moja odvetnica s temi postopki očitno ni seznanjena, saj je rekla, da sklep ni pravnomočen, po pošti mi je poslala kopijo, brez pojasnila kaj in kako (sama sem neuka v tem).
Prav tako nisem dobila zaščite s strani policije, 2x sem jih klicala, rekli so, da sklep ni pravnomočen, ko se je mož tretjič vrnil pa nisem več klicala policije. Tako sem ostala nezaščitena in dnevno izpostavljena psihičnim pritiskom s strani moža.
Ima morda tudi štajerska takega koordinatorja, kjer bi dobila več informacij? Kaj mi svetujete?
Na spodnji povezavi imate seznam koordinatorjev in njihov kontakt.
http://www.scsd.si/koordinatorji-za-preprecevanje-nasilja.html
Svetujem vam, da se obrnete na koordinatorico iz vaše regije in jo seznanite z vašim primerom ter z ravnanjem policije.
V prvi vrsti pa je za pomoč pristojen CSD, tam so posebej usposobljene strokovne delavke za področje nasilja v družini in so tudi seznanjene z zakoni. Prav tako so posrednik med vami in ostalimi institucijami kot je npr. policija.
Glede ravnanja vaše odvetnice. V takih primerih, če vam je bila dodeljena pravna pomoč preko BPP lahko zahtevate tudi drugo odvetnico in obrazložite zakaj. Odvetnika imamo za to, da nam podaja informacije, nam obrazloži stvari, se zavzame za nas, ščiti naš interes…predvsem pa bi vsak odvetnik moral dobro poznati zakone.
Lep pozdrav.
Malenkost gospa, vesela sem, da sem vam lahko pomagala. Tudi jaz upam, da bodo odgovori še komu prišli prav. Vem, da v takih situacijah, ne veš kaj bi vprašal. In vem kako je, če ti nekdo govori nekaj, drugi drugače oz. če ti avtoriteta reče, da je to tako in tako…Strah, tesnoba, stiska, nepoznavanje….Vem, ni prijetno. Zato je tako pomembno, da institucije delujejo hitro, učinkovito, po predpisih ter predvsem človeško.
Osebno se ne morem strinjati z zgoraj navedeno trditvijo. Verjamem, da pride tudi do neučinkovitosti. Ampak, da je vse en sam kaos, to pa ne drži. Vem za veliko uspešno, še več kot uspešno nudene pomoči tako s strani CSD, policije, sodišča, nevladnih organizacij in ostalih institucij
Popolnoma se strinjam s tem kar si napisala. Sama imam zelo slabo izkušnjo in zdaj sem ostala sama v vsem tem peklu. No, ne sama, mož se je lepo nazaj naselil in nad mano izvaja psihično nasilje.
Pristojni CSD je že februarja zaključil moj primer, pri odvetniku BPP nisem dobila nobenih koristnih nasvetov, saj se je opiral le na 19. in 21. čl. Zakna o preprečevanju nasilja, tudi ni poznal teh postopkov. Nazadnje je mož dobil v roke od mojega odvetnika še zapisnik ovadbe na policiji, ker sem mu jo vročila, da bi lažje sestavil predlog za sodišče. Posredoval ga je brez, da bi se z mano pogovoril.
Obravnave na sodišču še ni bilo, čeprav je to zadeva iz leta 2011, ker mislim, da možev odvetnik kar naprej piše odloge. Na CSD pravijo da ne rabim odvetnika za obravnavo, prav tako pri nevladni ustanovi, ki naj bi pomagala žrtvam nasilja. Nihče mi ne zna povedat kako naprej, kaj ukrenit. SAMA SEM. In zato se dvakrat počutim kot žrtev – žrtev nasilja in žrtev sistema in organizacij in ustanov, ki nimajo natančno določenega sistema pomoči žrtvam.
Psihično sem na dnu, brez službe, brez denarja. Ker sem lastnica nepremičnega premoženja in ker moram povsod za finančno pomoč dajati tudi moževe podatke (ki jih tako ne dobim) in dohodke otroka, ki je študent, ne dobim niti izredne finančne pomoči.
Pa koga briga če mož nad mano izvaja nasilje!!
Pozdravljeni še enkrat!
Teorija v praksi očitno ne velja, saj sem sedaj dobila informacijo od policije, da je tudi preiskovalni sodnik istega sodišča, ki je sklep izdal, odločil, da s tem, ko ga mož ni upošteval ni napravil nobene kršitve in da sklep ni pravnomočen. Sama takrat nisem iskala več poti, ker sem bila psihično popolnoma sesuta in predvsem izpostavljena posmehu in poniževanju s strani moža. Zakaj se to MENI dogaja? Zakaj dobim premalo konkretnih informacij od nekaterih služb, ki bi mi morale pomagati?