kakšna mati

Čedalje slabše se počutim in se sprašujem o svoji sposobnosti biti mati. Moja punčka je menda zahteven otrok. Stara je skoraj 4 mesece in velikokrat joka. Ponoči se zbuja 2-3x in se doji, potem zaspi nazaj Proti jutru se čedalje pogosteje zbuja. Čez dan spi bolj malo in pred vsakim spanjem jo uspavam tako, da jo nosim. Vččasih tudi pol ure. Baje bi moral otrok sam zaspati, ko je utrujen. Ampak ona ne zaspi. In prav nič jo nisem navajala na to. Je pač takšen otrok. Jokati je ne pustim, ker se mi zdi to popolnoma kruto in nesmiselno. Otrok joka in joka čedalje bolj, tako da jo konec koncxev moraš potolažit. Sama se ne zamoti, tako, da sem ji cel dan na razpolago. Ko je razburjena jho lahko potolažim samo jaz in tudi NA TO JE NISEM NAVAJALA. sEM PAČ MATI IN SEM VEČINO ČASA SAMA Z NJO. V okolici in v sorodstvu pa je en kup “pridnih” otrok. Ki kar zaspijo, ki ne jokajo, ki spijo cele noči, se sami zamotijo itd. Je to možno, ali so njihovo starši toliko bolj sposobni ali sem res razvadila svojega otroka. Vsi mi ves čas nekaj težijo in solijo pamet, če samo omenim da sem utrujena in zaspana.
Povejte mi no, kakšne izkušnje imate vi. Je večina otrok takšnih kot je moja pupika ali tistih tadrugih_

Oh, draga Tia!
Nikakor nisi manj sposobna, ali slaba mati! Veš, jaz ne verjamem tistim materam, ki hvalijo svoje najbolj pridne, nezahtevne otroke. Ker mislim, da takih ni. Vsak otrok sigurno tudi joka, mu je dolgčas, se seveda rad nosi, rad je, … A ne? Je pa res, da je težje materam, ki so veliko same in nimajo babic, dedkov,… čisto pri roki. Tudi pri nas imamo energično 5- mesečnico. In tudi jaz sem večino dneva sama z njo. Pa nama nekako gre. Saj nama mora. Hvalabogu imamo ležalnik, s katerim jo lahko prenašam s seboj po stanovanju, ob tem pospravljam sobo, ali ropotam s posodo v kuhinji,… saj je tako zanimivo. Res pa je, da jo kmalu mine takšno zanimanje, pa je treba kaj drugega početi.
Naša je hvalabogu kak mesec nazaj sprejela dudo in spoznala, da jo lahko potolaži! Yes! Sva pa sprva tudi imele težave s spanjem- včasih je le zaspala med dojenjem, ampak večkrat pa se je črvičila v naročju, pa sem mislila, da jo moram tako nositi ali tako… Nakar sem jo enkrat skoraj za malo kazen (me je res malo izmučila) kar odložila v posteljo, češ če pa roke več ne veljajo, pa kar leži. In mala si je skoraj oddahnila! In zaspala. Tako se sedaj uspavava, jo pa res ne silim. Najprej jo stisnem k sebi, dam dudo, pa se vidi al je za zaspati. Malo se pocarkljava, nato pa v posteljo, jo podložim, pa počasi zaspančka! Saj vem, da je z vsakim drugače.
Vzemi si malo časa zase, naj jo kdo bližnjih popazi za vsaj 15 min, ti pa si privošči kopel, zapri vsa vrata, da ne slišiš preveč dogajanja zunaj 😉 In ko bo mami bolj spočita, bo to tudi deklič mali opazil. Držita se!

Kot bi sebe brala pred 4 leti, le da takrat še foruma ni bilo 🙂. Nič ni narobe s tvojimi sposobnostmi biti mati. Imaš intenzivnega, ne zahtevnega otroka. Pač ni brala tvoja pupika knjig o tem, kako bi se morali obnašati otroci, pač pa se obnaša po svoji notranji želji. Kar je edino normalno.
Naš miško je star 4 leta, ko je bil dojenček, je podnevi le malo spal, ponoči pa se je zbujal tudi do 17krat na noč. Nikoli ni zaspal, ko je bil utrujen, pravzašrav je utrujen še slabše spal. Dojil se je neštetokrat na noč in neštetokrat čez dan, urnika ni imel, jaz pa tudi ne. Edino, kar sem se naučila je, da ga ne morem v nič prisiliti, ker ga s tem mučim, pa še sebe zraven. Kar sem počela – ko je zaspal, sem spala z njim, pa če je bil čas za kosilo ali zajtrk…

Delaš dobro, odzivaš se na svojega otroka, poslušaš svoj notranji občutek. Da, drugačna je od otrok v okolju. Pa kaj! Ne poslušaj nasvetov takšnih in drugačnih, kakšni bi otroci morali biti – in to pri 4 mesecih… sebe poslušaj, delaj tako, da bista vidve s pupiko zadovoljni. Kaj te brigajo drugi! Pa naj mi zdaj kdo reče – noč je čas za spanje… ah, da, vam posodim mojega otroka za nekaj dni?

Lp
T.

Vse kar si napisla je dobro znano tudi meni. Naša punčka je sedaj stra 5 mesecev in zelo podobna tvoji.
Zvečer sicer zaspi sama ko jo položim v posteljico, se pa ponoči zbuja in 3-4 tudi dojim.
Čez dan spi samp po 30 minut. Le če se odpraviva ven z vozičkom spi tudi 1,5 uro. S tem si jaz malo ilajšam delo in skrajšam dan, kajti ko smo doma zahteva 100% pozornost. Naš očka del aod 6-18 tako da sva prepuščene nea drhi.
Kot vidiš je moja zgodba podobna tvoji, kar pomeni, da nisi osamljen primer in nas je takšnih dosti.

Je pač takšen otrok in drugačen ne more biti. Nisi jo razvajala, ker jo tudi jaz nisem pa je kakršna pač je.

Najvažnejš je da je ZDRAVA, vse ostalo pabo z meseci minilo.

Zajemi sapo, pomisli kako lep otrok je vse bo lažje.

Znano,..le da moj sonček ponoči spi,..zaenkrat!,..je pa že ugotovil, da je zgodaj it v posteljo zguba časa, tako, da včasih že čisto omagana slonim nad njegovo posteljico in gledam kakšne vragolije se gre. Ampak to se hvala bogu dogaja zadnje par dni in upam, da ga bo kmalu minilo!!!
Čez dan pa sva tudi midva v glavnem prepuščena sama sebi in podnevi spi zelo, zelo malo, skoraj nič. Še najraje zaspi med obiskom ali ko ga pridejo babice pocrtljati, takrat ko mi ga bil lahko kdo za par minutk prijel, da bi jaz kaj postorila (pa četudi je to včasih pozajtrkovala ob 12h!), ne takrat bo moj mali princ pančkal,…..heheh,…včasih je prav hecno,,…..še posebej ko mi rečejo, ja ta pa je res priden.,..nič ne joka, veliko spi,…itd.

Ne misli, da si sama v tem, mislim, da takole doživlja prve mesece 80% mamic, še posebej če so mlade in neizkušene. Res je včasih naporno, ampak vse tisočkrat poplačano. Verjemi, da bo vse to minilo in se bo tudi tvoja pupika navadila na ritem, do tačas pa te naj tolaži njen lepi brezzobi nasmešek.

Lepe sanje,
T.

Naš lubči je star 17m , pa se še vedno zbujam 3-4 krat na noč. Dokler sem ga ponoči dojila pa smo se zbujali še večkrat.Zdaj sva en mesec brez joške,pa je malo bolje.Bomo pač morale malo potrpet.Potolaži se ,saj nas je precej na istem,predvsem pa ne poslušaj okolice (babic,…).Poskusi se spočiti,ko bo mala spala.

Lp,S.

Lahko ti povem da si opisala mene in mojo sedaj sicer pridno 9 mes. staro pikico.Do pr.6 meseca sem imela z njo zelo velike probleme,tako da mi je prišlo da bi jo kar stresla,jaz pa sem jo raje položila v posteljico odšla v kuhinjo počakala deset minut in odšla nazaj do nje,ker mi pač nikoli ni ratalo da bi takoj zaspala,toda bila sem pomirjena in ona je to očutila in lažje zaspala.Res pa je da ti jo ni treba siliti,ko bo zaspana ti bo že nakazala(postala bo sitna,z rokico si bo mencala oči,praskala se bo po glavi in podobno).Res pa je dobro da jo navadiš na nek red.Se pravi da si izbereš neko uro ob kateri naj bi šla spat in na to uro se bo ona navadila.No vsaj moja se je,čeprav sem skoraj mesec dni ustrajala. Sedaj pa je moja pikica pravi angel samo ne vem do gdaj. (NIKOLI JO NE PUSTI JOKATI VEČ KOT DESET MINUT TAKO JE MENI REKLA DOKT.) Lep pozdrav in ne obupaj ker so kasneje tako slatki in lepi da vse pozabiš

Hvala bogu za ta forum, kjer se vsaj nekatere matere ne pretvarjamo in ker se ne poznamo med seboj povemo tudi kaj po resnici. In sedaj, ko berem forum že skoraj dve leti, ti lahko povem: ni pridnih otrok (tega izraza sploh ne maram), predvsem ne moreš o tem govorit v tako zgodnji fazi, kot je tvoj otrok.
Tvoja mala se sicer že zaveda sveta okoli sebe. Vendar pri njej še vedno prevladujejo samo biološke potrebe. Moja 1.5 letnica že pozabi jest, če počne kaj zanimivega, lahko ji že skrenem pozornost, tvoja pa posluša samo svoje telo, razum ima tukaj kaj malo poleg.
Sama menim, da je v prvem letu težko govoriti o razvajenosti, čeprav nas vseokrog zasipajo s tem pojmom. Moja tudi ni spala po cele noči, se je dojila celo 5-6x na noč (nekateri bi rekli, da je resnično težka), ampak jaz sem to smatrala za normalno. Zato sem bila pač doma, da sem si odpočila od noči tudi malo čez dan.
kAR potolaži se, nisi slaba mama. Če otroka ne pustiš jokati, če poslušaš njegove potrebe, če se nanj odzoveš, potem si za mene mama s srcem.

Jaz tega nikoli nisem delala, čeprav so imeli drugi veliko za povedati o razvajenosti. Sedaj je punčka že večja. Seveda me je sedaj groza, ker je začela uveljavljati svoj jaz, vsako jutro znova se pripravim na morebitne spopade (ki so mimogrede nujni v tej otrokovi fazi odraščanja). Ampak ponosna sem sama nase, ko vidim, kako samostojna je hčerka, kako misli s svojo glavo, kako inovativna je in kakšne logične povezave že zna delati. To pa po mojem zato, ker sem vedno prisluhnila njenim željam, se ji odzvala in jo poslušala.

Tudi naša dva otroka sta take sorte kot tvoja punčka (torej zahtevna ali kakorkoli bi lahko temu rekli). Prvi otrok (zdaj je star 6 let) ni nikoli zaspal brez mene vsaj eno leto. Drugi pa je sedaj 11 mesecev in še tudi zvečer ni zaspal brez mene. Čez dan pa nekajkrat v nahrbtniku, nekajkrat v vozičku in nekajkrat na kolesu.
Poznam opazke kot so: joj kako je razvajen; kako boš pa ti šla v službo?;…
Pa vendar vem, da delam prav, ker otrok ne puščam jokati, ker ju objamem vedno ko si želita, ker skušam prepoznati njune želje in jima ustreči… Verjamem, da edino ljubezen rodi ljubezen.

Bodi samozavestna!

LP, Ivana

No, evo, še jaz – z “drugega brega”. Moj ponoči sicer spi, se zelo rad tudi sam igra, se precej zamoti sam s sabo, joka malo,… AMPAK! To ne pomeni, da sem jaz sposobnejša mama. Sploh ne! Lahko trdim celo, da bi v taki situaciji kot si ti (in nekatere druge) dnevno popolnoma odpovedala. Ti se s svojim otrokom sigurno več in intenzivneje ukvarjaš. Zakaj? Ker tepotrebuje in si stalno ob njej. Moj včasih pokaže, da ne želi družbe, da bi se rad igral sam… Ampak do tega ni prišel preko vzgoje – tak karakter pač ima. In resnično ne vem, kako bi jaz sfolgala s tako intenzivnim otrokom… Zdaj, ko mu boleče izraščajo zadnji zobki se zgodi, da včasih jamra in joka brez vidnega razloga. ga vzamem, potolažim, se igrava, itd. Me pa ta jok precej znervira – ker ga pač nisem navajena…

Mi je pa prelepo, ko se včasih z nama pocrta v postelji (zjutraj – vikendi). Pa se nekatere tudi pritožujejo, da so otroci razvajeni in kar naprej silijo v zakonsko posteljo… Še prekmalu bodo ven iz te faze. Tako kot bo tvoje sončece še prekmalu samostojna in te ne bo več toliko potrebovala… Meni je prav lepo videti kolegičino hčerko kako je navezana na mami. Verjamem, da je precej naporno, lahko pa je še bolj, če se še obremenjuješ z okolico. Naj te mož razbremeni v gospodinjskih opravilih, tako, da se ti lahko popolnoma posvetiš samo svoji pikici… Za okolico se pa sploh ne sekiraj – ti kdo pomaga?! Te kdo preživlja?! Ne! Potem naj se tudi brigajo zase. Včasih “dobronamerni nasveti” naredijo predvsem škodo… Žal!

Tako da, draga Tia, v mojih očeh in verjemi, da v očeh še marsikatere mamice in očka, si ZELO sposobna mamica. Sposobna zato, ker čutiš otrokove potrebe, sposobna zato, ker si se pripravljena spopasti z njimi in jih vzeti v zakup. In nenazadnje sposobna zato, ker se razdajaš za svojega otroka!!! Jaz vem, da bi pri intenzivnejšem otroku kaj hitro omagala – me je pač moj mali črv razvadil… Bo pa drugi kontra njemu… In takrat bom na vrsti jaz…

Skratka, nisi slaba mamica samo zato, ker ti ob zelo intenzivnem otroku zmanjkuje moči! Jaz take mamice zelo spoštujem in občudujem!!!

Srečno!

P.S.: S tem, da pa otroka ne pusti jokati več kot 10 minut se pa absolutno ne strinjam. Otroka SPLOH NE bi smeli pustiti jokati. Sama sem pač karakter, da ga niti ne bi mogla pustiti jokati, ker bi popiz…. Je pa hudo zdaj, ko mu dajamo zdravila in je tako dretje… Da pa bi tako pustila 10 minut?! Noro! Otrok se bo s tem naučil samo to, da ni ob njem bližnjih takrat, ko jih potrebuje…

nika

Drage punce, hvala za spodbudne besede. Zdajle, ko sem omagana od 1 ure in pol nošenja, da je končno zaspala mi zelo prav pridejo. Lepo se imejte.

Tia, nujno si nabavi štorkljo!

Dobrodošla v klub. Si skrbna mama, otrok pa je najbolj normalen.

Jaz pravim, če bi otroci brali te priročnike kaj o njih notri piše pa bognedaj, da bi poslušali, kaj babice pa tete in sosede, (upam, da sem naštela vse težkokategornice) govorijo, kakšni ‘morajo’ biti otroci,,,,,bi se že v porodnišnici veselo hihitali.

Pri nas je bilo isto. Tudi jaz sem mislila, da je z našo kaj narobe, ker ni spala čez dan, ker se je bilo potrebno z njo od prvega tedna igrat igrat……Pa smo samo ugotovili, da spada med intenzivne.

Predvsem pa ne nasedaj zgoraj naštetim teržkokategornicam, ker so marsikaj pozabile. Pa jaz sem dve znanki celo dobila na laži, ko sta razlagali, kako otroka samo spoita, ne jokata in sta oh in sploh pridna. Kot fikus v sobi. Nobenega dela. Ja pa kaj še.

Naj te potolažim, da tudi naša pikica, ki bo jutri stara 5 mesecev ne zaspi drugače kot na rokah in pri prsih. Bog ne daj , da bi jo položila v posteljo in bi tako zaspala. Je tako užaljenja in toliko joka, da je kaj. Raje jo imam na rokah in zaspi mirno, kot jo pustiti jokati, pa je pol še bolj razdražena in še težje zaspi.
te pa čisto razumem, da ti pridejo kdaj tudi takšne misli, kot npr., da si slaba mati. Vedi, da niti slučajno nisi slaba mati. Si le utrujena in rabiš tudi zase nekaj časa. Vzemi si ga. Tudi jaz sem najprej mislila, da moram vse sama narediti, pol mi je pa mož rekel naj se mal skuliram , da ne bo tolk nervozna. Saj veš, da naši sončki vse to čutijo. Se je zgodilo, da sem včasih rabila tudi uro, pa ni zaspala. Ko pa jo je mož vzel , pa je trajalo par minut in že je spokojno spala. Sem bla prevč nervozna in je to čutila, pa še mleko ji je dišalo.
Res so mali, pa vseeno niso neumi. Prav zlati so!

imej se lepo in uživaj. Kar naenkrat se bomo pogovarjale kako jih daje puberteta, boš vidla!

LP nani

Tia,

samo med klic. Pa je dejansko zaspana, da jo nosiš okoli eno uro in pol in še vedno ne zaspi?
Midva se kak večer dojiva po uro in pol in to samo zato, ker ima mami fiksno idejo, da je zaspan. Kak večer mrkne šele ob desetih. Kot je danes.
Počasi se ob takih trenutkih skuliram ter mu pustim, da prosto kobaca in se utrudi. Je pa še druga skrajnost, morda je preveč utrujena, ampak to samo TI veš, jaz le ugibam.

LP
J.

Se popolnoma strinjam z nikanze. Tudi mi (midva in najino sončece) imamo (ZAENKRAT!!) to srečo, da naša pikica spi celo noč že od treh tednov starosti (vmes se seveda doji) in je zelo potrpešljiva in samostojna. Vendar se popolnoma zavedam, da to ni v nobeni meri odvisno od naju dveh ali načina najine vzgoje. Pri tako majhnem otroku se kaže samo njegov temperament in ta je pri vsakem drugačen.

Vendar se kljub temu ali otrok cele dneve joka ali pa je cel dan “priden” vsaki mamici ob pogledu nanj stopi srce. In prav je tako…

[url=http://lilypie.com][img]http://bd.lilypie.com/ZdRyp2/.png[/img][/url]

Mi smo se pri obeh otrocih držali navodil v knjigi Otrok od rojstva do šole, ki sva jo oba z možem predelala pred rojstvom prve hčere. Držali smo se jih od prvega dne, ko sva prišli domov do danes, ko je prva stara 8 in druga 3 leta. Zahtevajo pa predvsem pripravljenost in disciplino staršev.
Midva z možem prisegava na njih. Za dosledno izvajanje tega sva se odločila, ko sva opazovala najine prijatelje in njihove probleme pri uspavanju otrok in ker sva oba velika zaspanca. Prvič je bilo kar stresno, v drugo je bila rutina.
Če te zanima si preberi.
Če pa ti tako kot je ustreza, pa se ne obremenjuj z mnenji drugih.

Poslušaj samo sebe in pusti druge pri miru. Tvoj otrok je, tako kot ravnaš z njo, je sigurno zanjo najbolje, saj si njena mami. Tudi jaz ne pustim, da bi moj zakladek jokal, za uspavat se dojiva, čez dan včasih tudi nosiva. Skoraj prepričana sem, da so majhne dojenčke, ki zaspijo kar sami od sebe, starši pustili jokati, da so se “navadili”. V tem ni najbrž nič slabega, tako svetujejo tudi knjige (pa da ga hodiš mirit na 5 minut itd), samo jaz sem se odločila drugače. Ti očitno tudi.

Hej, pametna – tole pa ni fer. Da starše, katerih otroci spijo tlačiš v en koš, češ, da so vsi to dosegli s tem, da so otroke puščali jokati, pa so se ti navadili in tako pač raje zaspijo… Ni res! Vsaj v mojem primeru ne, pa še v marsikaterem. Moj sin je čez dan do prvega leta zelo malo spal. včasih nič, večinoma do ene ure, se je pa zgodilo tudi tri ure. Ponoči spi celo noč. In NIKOLI, res NIKOLI ga nisem pustila jokati! Če je začel jokati, sem ga vzela k sebi, se ulegla z njim in mali je spal naprej. Niti slučajno ne bi mogla otroka pustiti jokati. Kdo neki pa lahko normalno spi dalje ob jokajočem se otroku?!

Tako, da se mi ne zdi prav, da pišeš, da tisti otroci, ki spijo, spijo zato, ker so jih starši tako navadili z jokom!

nika

Tako je, Nika!
Tudi naša pikica trenutno zaspi sama in brez joka, stara je 6,5 mesecev. smo se pa tudi pri nas do 4 meseca samo nosili in to čez dan in ponoči. takrat je zaspala izključno na rokah, ko se je ponoči zbudila, se je najprej najedla, potem pa je sledilo še približno enourno uspavanje. Od kar pa čez dan skoraj nič ne spi (dvakrat ali trikrat po pol ure), zvečer nimamo več problemov. Včasih jo, dokler ne zaspi, držim za rokico, včasih pa niti to ni potrebno.

New Report

Close