in oditi od nasilnega, nerazumevajočega partnerja? Ali je katera enostavno odšla in začela na novo?
Najbolj me je strah, ali bom finančno zmogla! Kaj, če se mi zalomi in ne bom imela za najemnino?
Ampak otroku in sebi ne želim več takšnega groznega, polnega nasilja, življenja. VEM, DA SI OBA ZASLUŽIVA VEČ.
Ali mi bo uspelo?
Če ima katera kakšno besedo za naju, bova zelo vesela!!!

Drugače pa: IMEJTE SE BOLJ RADI, KOT SE IMAMO MI!!

PRESTRAŠENA

Seveda se da. Bolje je finančna beda, kot pa to kar trenutno preživljata. Sicer pa imata za začetek z otrokom možnost varne hiše ali materinskega doma. Od tam pa potem iščeta naprej svoje domovanje.

V bistvu sama veš kaj je prav in kaj moraš storiti. In to lahko storiš. Lahko pa ti povem, da tudi če odideš, bo verjetno poskusil storiti vse kar bo lahko da ti bo preprečil nov začetek. Tako, da se pripravi. Bodi močna in pogumna, pa ti bo uspelo.

Ne odlašaj, zdaj imaš moč, da ukrepaš.

Ponovno pozdravljeni!

Želite si živeti urejeno življenje brez nasilja in do tega imate vso pravico! Otroku in sebi želite boljše razmere za življenje, mir, prijatelje…
Že če boste prebrali nekaj vprašanj na tem forumu, boste ugotovili, da je nasilja med ljudmi veliko; tudi nasilja nad ženskami in otroki. Žal. Pojavlja se v vseh oblikah: fizično, psihično, ekonomsko, spolno nasilje… Nekatere ženske trpijo nasilje celo življenje in upajo, da se bo nasilnež spremenil. To je sicer možno, a le ob dolgotrajni strokovni pomoči in delu na sebi. Vendar mnoge upajo zaman. Druge ženske pa zberejo vso svojo moč in vse sile usmerijo v to, da se rešijo nasilnega odnosa in zaživijo novo, urejeno življenje. V vmesnem obdobju, med nasilnim odnosom in samostojnim življenjem, nekatere poiščejo pomoč tudi v varnih hišah in materinskih domovih.
Oditi ni nikoli lahko, je pa lažje, če imate koga, na katerega se lahko obrnete po pomoč in podporo, na primer starše, prijatelje, sodelavce, končno tudi CSD… Če se vam zalomi, obstajajo možnosti pomoči: redna, izredna denarna socialna pomoč (vložite na CSD), pomoči, ki jih nudijo humanitarne organizacije, na primer Karitas, obstajajo tudi materinski domovi, ki so začasna rešitev socialne stiske.

Prevzemite odgovornost za svoje življenje. Prepričana sem, da vam bo uspelo!

Jaz bi šla v Varno hišo,se malo osebnostno utrdila in ukrepala dalje.Ker si videti skrbna,poišči po oglasih,če kakšna starejša gospa rabi pomoč in nudi nujno za preživetje,bi bila dobra rešitev tvoje situacije.Želim ti obilo poguma in miru za otroka.

lep pozdrav vsem!!

Hvala za vaše besede, situacija je ista – nič se ni spremenilo, ampak je pa lepo prebrati kakšno vzpodbudno besedo. Mi je vsaj pri srčku lažje…

Če je zelo hudo, boš prej kot slej odšla, samo dovolj velik “bum” se mora zgoditi. Verjemi. Zavedaj se, da ko oddideš, je občutek isti, kot da se lahko končno naužiješ čistega zraka. Bodi preračunljiva in počakaj – na najugodnejši trenutek.

Jaz ti svetujem da zbereš pogum in greš.Sama sem bila v podobni situaciji,samo da sem to doživljala kot otrok.Ko se je mami enkrat dokončno odločila in zapustila očeta je bilo za obe zelo težko,jaz sem imela takrat 13 let,ampak sem ji še danes hvaležna da je zbrala pogum in odšla.Seveda je bilo nekaj časa zelo težko,finančno sva komaj shajali in veliko stvarem sva se morali odreči,včasih sva imeli premalo denarja že za osnovne stvari,kaj šele kaj drugega.Ampak je šlo,bilo je bolje,kot pa živeti v družini kjer vlada nasilje in strah.Jaz bi v takšnem primeru ravnala isto kot moja mami in sigurno je za otroka bolje da živi v miru,kot pa v strahu in živčnosti.Sama ti lahko povem,da otroci zelo čutijo napetost med starši in da dojamejo več stvari,kot si starši takrat mislijo.