kako naprej?

Lepo pozdravljeni!

Na vas se obračam s težavo, ki me muči že nekaj časa in bi rada slišala tudi vaše mnenje. S fantom sva skupaj že 7 let. Za oba je to prva resna zveza. Na začetku sva bila bolj prijatelja in počasi se je najin odnos razvil naprej. Seveda je bilo na začetku vse lepo in prav. Zelo lepo sva se ujela, podobno razmišljala, všeč so nama bile iste stvari, veliko stvari sva doživela skupaj… Zdaj pa že nekaj časa opažam, da nisva več na “isti valovni dolžini”. Jaz sem tista, ki sem se začela oddaljevati. Skupaj sva že od 15 leta in morda je nekje vmes najin razvoj ubral različne tirnice, ne vem. Predvsem ne čutim take privlačnosti do njega kot bi si želela. Intimnost, včasih me že dotiki motijo. Motijo me tudi čisto banalne stvari, npr. določene kretnje, izrazi, besede, ki jih uporablja. Če lahko tako rečem, se mi včasih zdi otročji. Moti me tudi njegova negativnost, saj velikokrat vidi le slabe stvari oz. se osredotoči le nanje in vse to se mi zdi, da mi jemlje energijo. Tudi nekaj stvari je bilo iz preteklosti, ki so se mi vsedle v spomin in morda tudi spremenile moj odnos do njega. Je problem v meni, v najinem odnosu, mojem odnosu do njega? Nekajkrat sva poskušala prekiniti najin odnos na mojo željo, ampak skoraj naslednji dan je bilo že vse po starem. On me ima zelo rad in pravi, da bi zame naredil vse, mene pa boli, če ga vidim, da mu je hudo zaradi mene in tako nekako se vrtiva v krogu. Zelo mi je žal, da ne čutim tako kot bi rada in žal mi je zanj, zato pa nimam srca, da bi šla stran. Kljub vsemu naju veže močna povezanost in zato se velikokrat vprašam – ali ni to že to veliko, da bi ostala skupaj. Nekajkrat sva se pogovorila o tem in se potrudila glede stvari, ki so naju motile, ampak vseeno se stvari pri meni niso tako zelo spremenile. Za kratek čas že, potem pa me spet začne vse motiti. Mi lahko poveste, kaj mislite, da je glavni problem in kako naj ga rešiva? Pa še nekaj me zanima – kako pomembna je spolna privlačnost med partnerjema za uspešno zvezo in koliko to, da se ujemata v načinu razmišljanja, v življenjskih nazorih in podobnem?

Najlepša hvala za vašo pomoč!

Spoštovana Sončnica!

Upam, da ne pričakujete, da se bom jaz odločila namesto vas. Ponovno boste morali pri sebi razčistiti kaj si želite, kaj pričakujete od sebe, partnerja in od vajinega odnosa in ali lahko to tudi dobite.
Najbrž pa boste morali narediti tudi kakšen kompromis (ali pa lahko dobite vse kar si želite – nekaterim celo uspe).
V svojem pismu res zelo poudarjate kaj vse vas moti. Mislim, da boste morali nekatere stvari malo spregledati, jih vzeti take kot so – če pa tega ne zmorete in so za vas preveč moteče, potem je najbrž res bolje, da se prenehate mučiti in greste naprej.
Pravite, da ne želite zapustiti partnerja zaradi njega, ker vam je zanj hudo – s tem ne delate usluge ne sebi, ne njemu. Bolje, da ga sprejmete takšnega kot je, ali pa gresta narazen. Morate pa se zavedati, da popolnega ne boste našli. Vsak bo imel svoje napake in slabosti, vendar ga lahko kljub temu ljubite in vam ni težko (če vam je sedaj pretežko to sprejeti, najbrž ni vse OK). Pravijo tudi, da ko izgubiš ljubljeno osebo, pogrešaš ravno tisto kar te je prej najbolj motilo – zanimivo.
Kako pomembna je spolna privlačnost, kako pomembno je strinjanje v nazoru in drugih stvareh – prav gotovo je to odvisno od posameznika oz. od para. Nekaterim je prvo bolj pomembno in drugo manj in obratno.
Pravite, da vaju veže povezanost in je to lahko že veliko – odločitev je vaša – ali vam to zadostuje ali ne. Lahko vam rečem, da je dovolj ali, da ni, toda živeti morate vi v tem odnosu in vi najbolj veste kaj želite in kaj portebujete.
Morate se zavedati, da nihče ne more čisto 100% vedeti kako se počutite, kakšni so vaši občutki, zato vam tudi težko svetuje kaj storiti. Lahko pa o raznih nasvetih in iz izkušenj drugih potegnete kaj zase, ne smete pa vsega jemati kot dobro za vas. Najprej premislite in najdite zase najbolj sprejemljivo in ustrezno rešitev.
Kot ste lahko v zadnjem času brali v različnih sredstvih javnega obveščanja, je za uspešno partnerstvo najbolj pomembna dobra in redna komunikacija in odpuščanje napak. Vsaj tako zatrjujejo pari, ki so skupaj že kar nekaj desetletij.
Veliko sreče!
Špela, Šent

Točno tako je, kot si že sama razmišljala. Veže vaju samo še navezanost. Razmerje sta začela, ko ti je bilo rosnih 15 let, ko si iz otroka postajala ženska. Sedaj pa dosegaš mejo odraslosti in se je tudi tvoj pogled na svet in tudi na vse kar te obdaja, spremenil. Tako tudi fanta doživljaš drugače, kot prej in ugotavljaš, da te ne privlači več. Prišla si do točke, kjer se vajine poti razhajajo in te daje sentimentalnost za starimi časi, vendar moraš iti naprej po svoji poti. Ne pusti se ujeti v vsakdanjost rutine in nadaljevati razmerje, samo zaradi tega ker te ima on preveč rad. Preberi si na FORUMU ČUSTVENA INTELIGENCA pisanje Ajše in Megy, ki sanjarita o drugačnem moškem in pazi, da se tudi tebi ne bo kaj takega dogajalo čez 10 let, ko boš ugotovila, da nisi v pravi vezi. Zelo si še mlada in ogromno mladih moških, ki te bodo navdajali z drugačnimi občutji, lahko še spoznaš. Ne misli, da te tvojih 7 let razmerja zavezuje, tudi po 30 letih zakona se ljudje ločujejo in delijo premoženje in otroke.
Torej pogum, sreča spremlja hrabre.
Lep pozdrav,
Mima