Pozdravljeni, s partnerjem s katerim živim že leto dni imava težave. Po 6 mesecih skupnega življenja sem izvedela (povedal mi je sam), da je nezmožen si ustvarjati življenje z mano, saj mora plačevati odškodnino, kar mi je na začetku skupnega življenja zamolčal in prikrival, ko pa ni mogel več prikriti se mi je odločil povedati. Čeprav sva se pred skupnim življenjem pogovorila o financah in se domenila za skupni budget ter izračunala prihodke in odhodke in je imel vso priložnost, da mi pove, se je odločil zamolčati. Zelo me je prizadela laž, sam pravi da ga je bilo strah povedati, strah da bi ga zapustila, strah moje reakcije (ki se mi zdi neupravičen saj sem do partnerja ljubeča in pozorna, do takrat nisva imela takšne težave, sva imela druge-z bivšo partnerko in njenim vmešavanjem v zvezo ter ščuvanjem otroka proti meni ipd. ampak pustimo to, saj je to že skoraj zgodba za telenovelo). Težko sem šla čez to a sem se odločila, da ne bom vrgla puške v koruzo. Zahtevala sem da naredi nekaj in poravna odškodnino, da si bova skupaj lahko začela ustvarjati življenje. Res se je trudil, našel dodatno delo ter je na tem da znesek do konca septembra v celoti poravna. Ker minimalni znesek pri plači ostane, so mu lahko trgali le eno ali drugo (preživnino za otroka ali odškodnino), zaradi izvršbe so mu od novembra odtrgali odškodnino, ki je bila zaradi obresti krepko večja kot mi je povedal po 6 mesecih, tako je bil partner poleg zneska odškodnine dolžan še nekaj tisoč evrov preživnine za otroka (tukaj naj poudarim, da nisem policaj in nisem preverjala njegovih plačilnih listin, ter sem zaupala, sploh pa v tem nisem vešča, ker sama takih odhodkov nimam). Sam mi je zatrjeval drugače in še lagal v obraz ko je moral plačati višji znesek ki sem ga videla, ter se delal da ne ve zakaj je tako visok. Po 6 mesecih sva večkrat imela pogovor, večkrat sem mu na lep način razložila, da želim iskren odnos, saj sem sama zelo iskrena, sama nimam dolgov od prej, nimam otroka, v zvezo vstopam s čistim listom. Večkrat sem mu povedala tudi, da še ene laži najina zveza ne bo preživela, pa mi je zopet lagal, oziroma zamolčal to o preživnini. Sem oseba, ki ne prenaša laži zato mi je to še toliko težje. Hkratno pa to niso edine težave, ki sva jih imela. Sprašujem se ali takšnemu človeku lahko sploh še zaupam. Zopet je namreč izpostavil, da ga je bilo strah mi povedati. Sprašujem se fundamentalne stvari, kako si lahko z osebo, s katero te je strah biti iskren? Ali si zaslužim takšne laži po letu dni skupnega življenja? Ali res želim imeti probleme, ki se kar vrstijo z vseh strani. Z njegovih strani. Kot bi ga preteklost lovila in ga želela dotolči, ampak ali sem jaz ta ki mora nositi posledice njegove preteklosti? Zelo mi je težko in na tem mestu se nagibam k prekinitvi zveze. Veliko mi pomeni, da je partner iskren, da si zaupava. Eden večjih strahov v mojem življenju je ta, da bi bila prevarana, prevarana tako življenjsko. Ne morem, da si ne bi mislila, da so vse te težave samo pokazatelj, da mogoče pa ta oseba ni zame. Namreč res so se vrstile druga za drugo.

Ali bi lahko takšne težave rešil pogovor s partnerskim svetovalcem, ne vem. Prosim za vaš nasvet.
LP

Spoštovani,

zdi se, da prav fizično čutite svoje strahove in tesnobo kot kepo v želodcu ali celo pomanjkanje zraka – predvsem pa pomanjkanje jasne vizije, čeprav ste svoj problem tako temeljito obdelali; tudi vaša vprašanja zvenijo bolj retorično, kakor pa da bi koga dejansko spraševali za mnenje. Zato naj odgovorim predvsem na vaš zadnji odstavek.

Pogovor s partnerskim terapevtom bi lahko rešil vaše težave – pod nekaterimi pogoji. Za reševanje vajinih težav bi morala imeti interes oba; pomeni, oba hoditi na terapijo, oba uvajati spremembe, oba delati na odnosu in na sebi in tako naprej. Če je partner za, lahko dasta odnosu še eno priložnost in začneta raziskovati njegov strah pred odkritostjo in vaš strah pred skrivanjem, ki sta dve strani istega kovanca in govorita o tem, da je prav to ena od izjemno močnih, čeprav na zunaj seveda negativnih vezi, zaradi katerih sta se sploh znašla skupaj.

Če partner ni za, pa je jasno, da vam ostane reševanje vaših težav – kar ima v terapiji dobro prognozo, seveda spet odvisno od vas, koliko boste želeli raziskati, zakaj vas tako zelo privlači ravno moški, čigar (nerazrešene problematične) lastnosti vas tako zelo držijo v šahu. Da ne omenjam problemov, na katere ste namignili, a o njih niste želeli pisati.

Če namreč ne boste storili nič v tej smeri, vam bo ostalo več grenkobe kot česa drugega in predvsem veliko vprašanj brez odgovorov, tega pa vam zares ne privoščim.

Prijazen pozdrav,

Iz lastnih izkušenj ti zelo močno odsvetujem nadaljevanje te zveze. Tudi pri moji, sedaj že bivši zvezi, so bile že kar na začetku z njegove strani prisotne laži oziroma razna prikrivanja. Ni šlo sicer za finance, ampak za drugo. Ampak konec koncev laž je laž, ni pomembno sedaj iz katerega področja je. Sama laži dobesedno mrazim, njega pa je tudi “bilo strah povedati”, ampak veš, nekako čez čas ugotoviš, da je to samo en priročen izgovor, da on izpade žrtev.
Pa še tako je, da si glede financ, ko ti je lagal, pač ti črno na belem lahko videla, da je šlo za laži in si ga pri tem odkrila. Bogsigavedi koliko je še drugih laži, ki ti jih tako mimogrede natrosi, ampak jih je pač težje ali sploh ni možno odkriti (ali pa jih boš šele čez mesece in leta). Moraš vedeti, da nekdo, ki laže, ne laže samo za 1 stvar.
Kako lahko partnerju še zaupaš, ko ga dobiš na laži večkrat? Ti kar povem, da nikoli več ne bo isto, kot je bilo in tisti srž dvoma bo vedno v tebi, ki te bo kljuval. Takšno partnerstvo? Hvala lepa, ampak jaz sem po 4ih letih probavanja, da bi bilo bolje (in tudi partnerske terapije), obupala.

Ko sem končala zvezo, se mi je dobesdno odvalil kamen s srca, ker me je vse skupaj že precej dušilo. Sem spoznala, da je to ena najboljših potez kar sem jih zase naredila, saj si zaslužim od sebi človeka, ki je iskren, kot sem sama.