Star sem 21 let moja punca 18 let in sva končala ( je končala zvezo), ker naj ne bi bilo več tiste iskrice – da sva postala preveč kot brat in sestra. Skupaj sva bila 3 leta in 3 mesece, pol leta sva živela skupaj. Punci sem pomagal iz njenih težav , ki jih je imela doma, saj je njen oče hud alkoholik in zasvojenec ( tablete).Skupaj sva prestala že veliko stvari toda včeraj je kar naekrat zaključila. Vse kar je v sobi me spominja nanjo in ne morem razumeti in stalno mislim nanjo. Cel dan in noč samo jokam, ponoči nič ne spim in vem kako naprej. Ne razumem zakaj je nehala in kako naj sploh živim brez njen, ker je ona ljubezen mojega življenja. Razmišljam že, da bi šel k psihiatru, saj tega šoka ne morem razumeti. Vmes se sicer nekaj slišiva po telfonu in ona pravi, da rabi čas, ko pa jo vprašam če misli še hodit z mano pa pravi, da ne ve….da se bolj nagiba, da ne bi….. skupaj sva bila 24h na dan…..ne vem kako naj se rešim te bolečine pri srcu…zanjo bi vse naredil….Prosim, da mi čimprej pomagate, saj sem prava živčna razvelina in tega ne bom zmogel dolgo prenašati.

Simons,

veš tudi to je problem, če si z nekom 24 ur na dan. zagotovo pa nisi prvi ne zadnji, ki meni, da je to ljubezen njegovega življenja in misli, da ne bo nobeno več našel.

če pa ti dam predlog, kaj naredi, da bo v tem trenutku najboljše.

Pusti jo naj gre.. Če sse vrne, še toliko lepše, če se ne, nikar jo ne obremenjuj, kajti bolj ko jo boš klicaril in pogrešal, bolj bo verjela, da je storila prav.

Ti pa jo nikar ne čakaj, ampak pojdi naprej svojo pot, kdorkoli te bo srečal na poti, kogarkoli boš ti srečal, sprejmi, kot da ti je tako namenjeno in bodi vesel , da je tako.

primož

Pusti jo, naj malo premisli. Morda sta bila res preveč skupaj in sta drug drugega dušila. Ko bosta z distance gledala na vajin odnos bosta videla več in drugače. Morda boš celo spoznal, da ni ljubezen tvojega življenja. .. Sicer zveni oguljeno, a čas res prinese svoje. Bolečina se manjša, iz vsega skupaj potegneš marsikatero spoznanje, srečaš novo dekle, …Ne vem. Vso srečo ti želim v življenju.

Pusti dekle,da se malo zdivja,ti pa poglej malo okoli sebe in videl boš,da na svetu obstaja mnogo deklet,s katerimi lahko za začetek postaneš prijatelj.Ne razmišljaj o psihiatru,ker ti res ni potreben.

tukaj se s teboj hana ne morem strinjati ker če se je z mano podala v resno zvezo potem se mora tega držat zdivjati se je treba pač prej in obljube se je treba držati, če ne bi bile vse zveze same anarhije

Meni je v podobni situaciji pomagala tale misel:
Statistično je dokazano, da je vsaka naslednja zveza kvalitetnejša od prejšnje. Seveda to sedaj težko razumeš, vendar čas bo prinesel svoje.
Do takrat se pa čimbolj zaposli (hobiji, prijatelji, študij), zastavi si nove cilje.. tako ne boš utegnil premišljevati o svojih težavah.
LP in pogumno.

ojla…
te popolnoma razumem, kak se počutiš….
o tem, da si najdi hobije, šrudij…vse lepo in prav, ampak, v takem stanju ljudje, se ne da učit …..v takem stanju ohromiš in samo jočeš. jočeš……
…če misliš, da bi ti pogovor pri psihologu…oni so za take zadeve, psihiatri so za bolezenska stanja, poikliči na mladinski center za mlade v ljubljani in se naroči…to je zastonj……mislim, da v takih trenutkih človek potrebuje nekiga da se pogovarja z njim, kar pa je včasih bolje, če je to objektivna oseba, neka oseba, ki je ne poznaš…verjemi, da pomaga….res pa je, da poskušaj čim manj klicarit to osebo…raje ji napiši kako pismo..tu besede ostanejo dlje….kar pa se tiče prebolevanja….vem, kako je , če si z nekom 24h na dan, potem pa je kar naenkrat tega vsega konec….šteješ dni, ko se je stvar končala….
v glavnem….
jokaj, tuli, piši pesmi, prozo, …….vsake toliko se pogovori tudi z njo……ampak ne sili v njo, ker boš doživel samo odklonilno reakcijo in ti bo še huje….poskušaj na estetski način prodreti nazaj…..ampak ,da te opzprim, vse gre zelo zelo počasi…….

čau