v situaciji v kateri sem se znašla. Letos aprila sem hčerki stari 24 let dovolila vselitev v moje stanovanje z njeno 2 letno hčerko. Po nekaj časa sem opazila, da mi po novem življenje teče na način, kot da sem v svojem stanovanju na obisku, saj hčerka trdi, da je tu doma, dejansko se tudi obnaša, kot da je še vedno otrok, ne pa odrasel človek s svojimi odgovornostmi poskrbeti zase in za otroka in da nimam nobene pravice zahtevat, da se izseli oz. da sem ji dolžna kot starš kupiti stanovanje ali najti stanovanje, skratka samo njeno vpitje lahko prenašam, njeno negospodarno obnašanje in še kaj bi se našlo. Hčerka plačuje polovico vseh stroškov. Ker je zaposlena in ima dva dni v tednu službo popoldan, sem ta dva dni “babica servis”, ravno tako trikrat v tednu peljem vnukinjo zjutraj v vrtec, ker če bi jo mamica, bi vnukinja morala izredno zgodaj vstati. Sama moram do “kruha” pripeljati še 16-letnega sina in s plačo, ki jo za enkrat še zaslužim, komaj kraj s krajem povežem. Konkretno pa me zanima vaše mnenje o tem, da od hčerke zahtevam, da mi za varovanje vnukinje plača 500,00 sit na uro. Jabolko spora pa je menda v moji “zavisti”, ker si kupuje stvari vredne do 20.000,00 ob tem pa pričakuje, da vse ostalo, ker pač plačuje tudi polovico stroškov, kar nekako samo po sebi umevno postorim sama, vključno z čuvanjem vnukinje, kar bi kot babica nekako morala, ker sem obljubila, da to bom počela in ob tem pač ne bi smela zaračunati varstva. In ko človek zaradi vzstrajanja pri plačilu varstva za vnukinjo sliši besede “prava prasica si” se v njem nekaj prelomi. Od tu me zanimajo samo še pravne poti rešitve vsega stanja, kaj je moja dolžnost in kaj pravica? Ve kdo to od vas?

kako si živela prej ko hči ni bila v tvoji hiši? še slabše, saj si račune plačevala sama a ne? zdaj jih delite na pol. Zakaj zamero do hčerke odražaš preko vnukinje? nisem še slišala da bi babica zaračunavala čuvanje vnuka?, če ti je hči trn v peti, vnučka zato ni nič kriva.. Jaz osebno (če bi bila v taki situaciji) raje NEBI nudila nobenega varstva kakor pa da bi to zaračunavala. Če ti zmanjkuje denarja si poišči kako honorarno delo in boš potem tudi manj doma.Hči pa naj sama skrbi za svojega otroka, če bi ga rodila, verjetno ni tebe vprašala? lp

Če je stanovanje tvoje in si v njem brez prave besede, ti svetujem da se posvetuješ s kakim advokatom in hči, ker očitno ni sposobna spoštovanja, spraviš iz svojega stanovanja. Tako si lahko priboriš svoj mir. Hči pa je tudi že dovolj stara, da prevzame svoje odgovornosti. Čeprav sem prepričan, da bi vajina pripravljenost na pogovor in medsebojno pomoč, ta problem brez zapletov, lahko rešili.

Hvala “cukrček”, nakazala si mi rešitev. Odpoved varstva. Nenazadnje moj čas ni “zastonj” in pri 51 letih starosti na pragu izgube službe iz poslovnih razlogov je čas, da se pričnem ukvarjati s poslom, ki bo prinesel denarja več kot dovolj za pokritje vseh računov, pa tudi vnuki bi naj bili za veselje, ne za skrb. Skrbi za svoje tri otroke mi še ni zmanjkalo saj je še sin star 16 let, človek za katerega moram skrbeti, sploh po smrti očeta (moža), več kot dovolj in za skrbi in za veselje.

tudi tebi hvala pepermint za komentar. Sama sem bila prepričana v trenutku hčerine vselitve, da bo moč argumentov in zdrave pameti pripeljala do kompromisov in pogovora, vzstrajala sem več kot pol leta, vendar spoznanje, da je ta pripravljenost enosmerna ulica, zahteva kot prvo posvet z advokatom, nato pa naprej.

Dobila sem občutek, da imaš le 16-letnega sina, čeprav praviš, da imaš tri otroke. Zato mislim, da nisi povsem poštena do hčere…

Popolnoma se strinjam, da mora hči prevzeti odgovornost za svojega otroka in da ji nisi ničesar dolžna. A polomila si ga že, ko si jo sprejela v svoj dom. Kje je bila pa prej?

Se pa vse neha, ne glede na zapisano, ko ti hči zabrusi, da si res prava prasica. V tistem trenutku bi ji jaz (bog ve, ali bi res, ampak o drugih je tako zapeljivo dajati sodbe) njen kovček postavila pred vrata, pa čeprav bi mi na skrbi ostala vnukinja, če je hči ne bi hotela ali mogla vzeti s seboj.

mimaš, res je drugim svetovati mnogo bolj zapeljivo, kot dejansko situacijo reševati. Vendar več ljudi več ve in vsako mnenje je dobrodošlo. “zato mislim, da nisi povsem poštena do hčere….” mi lahko ta stavek razčleniš v bolj konkretno tvoje razmišljanje????

Čestitam, da sploh sestaviš konec s koncem. Za nagrado si ozmerjana, ker si hčeri dovolila “prijateljski” odnos. Z vnučko vzpostavi prijazen in ljubeč odnos in poizkusi tisti čas, ko si z njo uživati. Jaz tega nebi računala.

Bi pa poizkusila poštudirati varianto, kje bi lahko hči kandidirala za stanovanje in ga tudi dobila. Morda bi se za kakšno garsonjerco zakreditirala, kjer bi živela svoje življenje. Odrasli otroci, polni energije so prijetni iz določene lokacije. Če se tlačijo s starši, je z obeh strani zadušljivo, saj smo starejši že utrujeni in potrebujemo spoštovanje in mir.

Poizkusi zajeti zrak in naredi prvi korak kot predlog, da skupaj najdeta za obe odgovarjajočo rešitev. Morda je hči korajžna le doma, drugače se pa ne znajde. Sama se dogovori na banki ali gradbeni firmi za razgovor in pošlji njo, da sama sliši in se zanima za svojo prihodnost.Srečno!

Uffff. Ne morem verjet. Kako je mogoče, da sploh pride do take situacije, ko ti hči reče kaj takega? Ravno danes je moja 24 letna hči praznovala rojstni dan in smo bili cel dan skupaj (pa še dojenčka pričakuje) in nebi nam moglo bit lepše. Meni bi strlo srce, saj ravno eden od drugega črpamo moč in energijo in si stojimo ob strani. Ne znam si predstavljat, da bi ji zaračunala za varstvo svojega vnučka. Sama sem bila v veliki finančni stiski, pa sem si poiskala honorarno delo, da lahko plačujem položnice. Jaz mislim, da se da vse z lepo besedo in ljubeznijo pogovorit in ni potrebno hodit okrog sodišč. Mene bi to zlomilo. Oprosti, toda moram ti napisati pregovor, ki še velikokrat kako velja: kar seješ, to žanješ!

To pa ne drži vedno, da seješ to, kar žanješ. Včasih pade seme na neplodna tla in ne more vskaliti.

Če ti je rekla, da si prasica in če ji ti želiš zaračunavati za varsvto vnukinje je že vse narobe. Odnosi so očitno na dnu in tu se ne bo dalo več kaj dosti narediti saj je hči že vzgojena kakor pač je. Edina rešitev je,da živita vsaka zase. Če to sedaj ni možno bo pa čez nekaj let . Do takrat pa saj veš – strpnost, toleranca itd. Seveda je boš morala imeti več ti, ker so otroci sebiični in arogantni in mislijo, da smo jih dožni celo življenje preživlajti. Pa tudi mladost je sebična in nora…
Vzemi si čas za premislek in si določi kako sploh misliš živeti. Koliko si pripravljena živeti za otroke, ki bi morali skrbeti sami zase. Potem to naredi. Četudi bodo posledice. Svojim parazitom povej, kar jim gre. Najprej se bodo mulili potem pa bodo videli, da je tako edino prav.Življenje si načrtuj tako, da ti bo v zadovoljstvo in ga ne živi tako kot drugi hočejo.
S hčerko živita tako, da bo vsaka nekaj prispevala za družino v smislu uslug in dela. Ti npr. varuješ vnukinjo ona pa zlika goro perila za vse družinske člane.

S tem pregovorom se pa še kako strinjam!!
Sadovi napačne vzgoje se vrnejo, slej ko prej! Zanimivo je v tem našem življenju: za vse dobiš izstavljen račun, mu ne pobegneš. Razen če te prej pobere.

Vnukov še nimam, a nikakor si ne morem predstavljati, da bi za varstvo zahtevala plačilo. Tega res ne razumem.
Bistvo vajinih težav ni v tem, ampak je bistvo dejstvo, da vidve nikakor ne sodita skupaj in da je bilo skupno življenje napačna odločitev. Tukaj iščite rešitve. Vsekakor naj se hči z vnukinjo odseli, zakaj pa ne v podnajemniško stanovanje? Jaz bi ji na tvojem mestu raje doplačala za stanarino, kot da bi živela skupaj.
Sploh pa ne razumem, da zdaj stokaš, saj je vendar tvoja hči in jo dobro poznaš in si morala vedeti, kaj te čaka. Če je neodgovorna, si k temu prispevala tudi ti ( oprosti) s svojo vzgojo, če je nesramna, je takšna zato, ker ji to dovoliš.
Iskanje pravnih poti znotraj družine se mi zdi bedno. Sedita za mizo in najdita najboljšo rešitev za obe.

Še to bi dodala. Ker je tvoja hči zaposlena in ima denar se meni zdi normalno, da bi živela podnjameniško. Meni ni jasno zakaj imajo danes mladi takšen strah pred najetimi stanovanji. Izgovor, da se to ne splača je smešen. Podnjemništvo je super, ker lahko živiš tako kot sam hočeš. Seveda pa se to plača. Ampak kaj je več vredno kot biti sam svoj gospod.
Mi smo bili kot družina 3 leta podnajemniki kar je bilo absolutno boljše kot biti doma pri starših. Za oboje. Tudi moj straejši otrok je bil podnajemnik.
Sem iz večjega mesta in podnajemništvo tu ni noben bav-bav. Je nekaj vsakdanjega. Meni se tiščanje v stanovanju z mladimi zdi neznosno in nekam “cigansko”.

Joj, Pelase…..
Lepo nadlogo si si nakopala nad svojo glavo!
Ampak zdaj je ze kar je in lepo tlako imas za kazen vsak dan!
Poskusi s pogovorom dogovoriti nekaksen kompromis zivljenja pod skupno streho.
O kaksnih pravnih poteh pa sploh razmisljas?
Kaksna je tvoja dolznost? Mislim, da nimas nobenih dolznosti.
Hci je polnoletna, pa preskrbljena, pa vnucka ima verjetno se kje oceta, ki bi moral tudi participirati pri vzgoji in v financni podpori svojemu otroku….
Tudi cuvanje vnucke je dolznost, ki je nastopila ob tvoji dani obljubi… In menda ja ne mislis, da je to obicajno, da bi babice racunale z neko tarifo svojim otrokom za cuvanje vnukov????
Lahko se le odlocis, da ne zmores vec cuvanja svoje vnucke, pa si zagotovis drugo dodatno delo, ki bo placano in ti ga bo izplaceval nekdo, ki potrebuje tvoje storitve ali usluge…. Ampak racunati hceri za varovanje vnucke???? 🙁
In tvoja pravica? Imas pravico zahtevati “hisni red” v svoji hisi v taksni obliki, ki si si ga sama zamislila…. In o vajinem dogovoru pred vselitvijo hcerke ves najvec le sama. Ali je bila ponujena streha nad glavo hcerki le zacasno ali za stalno….In ocitno sta se dogovorili kar na hitro, brez temeljitega premisleka, zdaj pa obcutita posledice “ohlapnih” dogovorov obe …
Nic kaj zavidljiva situacija, res….
LP!

Jabolko spora, kot omenjaš , ni v tvojih očitkih, ko ona zapravlja, ampak sega že daleč daleč nazaj, ko je bila hči že dekletce! In veš po čem to sklepam? Po tvoji pripovedi, da te zmerja s prasico !!?? Sama imam tri otroke, ki me k sreči spoštujejo in ne morem si niti v sanjah predstavljati, da bi me zmerjali s takšnimi besedami. Jih pa vse tri spoštujem tudi jaz!
Bodi STAREJŠA IN MODREJŠA! Poskušaj na vsak način z lepo besedo najti kompromis, ki bo dober za obe. Pri tem, kar se sedaj dogaja med vama dvema pa gotovo najbolj trpi vnučka in predvidevam, da tudi sin (16 let), ki živi s vami.
Svoji hčeri nikoli in nikdar ne bi zaračunala varstva vnukinje.Bi pa v zameno pričakovala kakšno drugačno pomoč v gospodinjstvu.Ampak , vse to je pač stvar dogovorov .Pogovorita se!!!!!!!!

“zato mislim, da nisi povsem poštena do hčere”, kaj mislim s tem?

Včasih starši hote ali nehote delajo razliko med otroki. Včasih se tega zavedajo, a mislijo, da drugi tega ne vidijo, včasih pa se tega čisto zares ne zavedajo.

No, tudi ti očitno delaš razlike med otroki. Morda je bil kateri neplaniran ali pa imaš podzavestno fante rajši kot punce. Morda so te celo vzgajali v prepričanju, da je treba imeti fante raje ali da so punce rojene za služkinje. Ne zameri, morda ti samo kaj obešam, pa ni res, ampak premisli.

Napisala si, da imaš tri otroke. (Tvoj drugi post: Skrbi za svoje tri otroke mi še ni zmanjkalo saj je še sin star 16 let, človek za katerega moram skrbeti, sploh po smrti očeta (moža), več kot dovolj in za skrbi in za veselje). V vseh svojih postih omenjaš le 16-letnega sina in 24-letno hčer. Kje je tretji otrok? Ta niti omembe ni vreden, tako malo te skrbi oz. briga zanj. Med ostalima dvema pa te skrbi in si pripravljena trošiti svoj denar in čas samo za sina, hči naj svoje stroške plača. Načelno se s tem strinjam, vendar bi bili morali o tej plati skupnega življenja spregovoriti, preden se je preselila k tebi. Povsem negospodarna ni, saj praviš, da plačuje polovico stroškov.

Če nočeš čuvati otroka, to kratkomalo odkloni. Nimaš kaj debatirati z njo. Kot si lahko prebrala, pa večina babic misli, da pretiravaš, ko nočeš čuvati vnučke. Ko bo imel sin otroka, boš verjetno kar sama zahtevala, da ti ga prepusti v varstvo. Že res, da boš takrat starejša in rešena finančne skrbi zanj in ti bo laže, toda ali si tvoja hči ne zasluži prav toliko skrbi in pozornosti, kot je bo deležen sin? Hči se tega podzavestno zaveda in zato ti zameri. Kajti tega, kar ji odrekaš zdaj, ne boš mogla nikoli nadoknaditi.

Nisi ji dolžna iskati stanovanja, a zakaj ji ga ne bi, da bi dobila nazaj svoj mir? Si podzavestno vendarle želiš, da ostane ali pa samo nočeš veljati za krivo, da bi se morala odseliti? Ker je hči polnoletna in zaposlena, ji nisi dolžna nuditi stanovanja in torej lahko zahtevaš izselitev, kakšen pa je postopek v tem primeru, pa žal ne vem.

Vpitja nisi dolžna poslušati in če imaš občutek, da prihajaš le na obisk, je nekaj hudo narobe. Pa hči vpije nate ali na brata ali na svojega otroka? Nate ne sme, njena hči je za kaj takega tudi premajhna, če pa na brata, je to le še en dokaz več, da ti je sin ljubši. Kajti ne zanima te, kaj je med njima, zakaj se prepirata, le kričanje slišiš.

Ali sin kdaj odnese smeti, pospravi in počisti kopalnico za seboj, pospravi svojo sobo, vključi pralni stroj in podobno? Če je odgovor “da”, potem pretirava hči, če pa je odgovor “ne”, potem ni čudno, da je vsega sita, ko mora že za svojo hčerjo pospravljati, potem pa še za tvojim sinom.

Ne zameri, želela si slišati, zakaj se mi zdi, da nisi povsem poštena do hčere. Tako sem pač jaz brala tvoje pismo. Morda je vse kar pišeš res in vse, kar sem jaz sklepala grdo natolcevanje. V tem primeru se še enkrat opravičujem. Kljub temu pa dobro premisli o vsaki podtaknjeni misli. Že dolgo sem namreč na svetu in veliko več takih krivic sem videla, kot bi si želela.

“mimaš” po vseh odgovorih tule od vseh sem prišla do spoznanja, da je vsa zadeva kompleksna, ne površna. Vendar v detalje se ne bom spuščala na netu. Polotil se me je občutek, da sem si brezglavo dovolila osebnostni striptiz na tem forumu, ker me je pritegnil napis “starejši so modrejši”, zdaj pa ne vem kako vse odgovore posortirat. Želim ti odgovorit v tvojem razmišljanju o sinu in prosila bi te, da se mi oglasiš na mail: [email protected], ker ne želim o tem pisati tule.

Zelo veliko si spoznala, če si spoznala to, kar si napiala v tem odgovoru. Da je razreševanje osebnih težav neke vrste striptiz, pa bi se moral zavedati vsak, ki sprašuje kaj takega. In bi moral tudi pričakovati, da bodo mnogi drugačnega mnenja. Toda razgalja se tudi tisti, ki odgovarja, saj pokaže svoj odnos do zastavljenega problema in tudi svoj značaj, ki ga pisana beseda namesto govorjene ne more prav nič zamaskirati.

Za rešitev situacije pa bo potrebno veliko potrpljenja in moči vaju obeh. To vama iskreno želim, še zlasti zdaj, ko naj bi božič odprl naša srca, pa če smo kristjani ali ne.

ne razumem tega sporočila

New Report

Close