Kako naprej!
Pozdravljeni!
Včeraj sem “praznovala” svoj 27 rojstni dan. Sem poročena in mati treh deklic:Prekrasne so in zelo jih imam rada.Z možem živiva v novi hiši,ki sva jo zgradila skupaj.Ura je skoraj pol treh in njega še ni domov.Niti mi ni čestital za rojstni dan, nič.No ja pa tukaj no problem.Dejstvo je da se že nekaj let ne razumeva kljub vsemu pa sva se odločila še za tretjega otroka.In v času bolniške sem jaz videla kako v bistvu sem ivela oz smo.Delala sem deljeni del.čas.,ko sem prišla domov je bilo potrebno pospravit,skuhat ukvarjat z dekleti in potem samo še spat.Življenje je teklo mimo naju,nisva posvečala pozornosti drug drugemu.Vsak zatopljen v svoje probleme je zaspal.Iz dneva v dan ista zgodba.Kmalu sem ugotovila kam naju to pelje in se želela pogovarjat.Miljonkrat sem mu povedala da se morava pogovarjat in vlagat v odnos,ker bojo dekleta zrasle in odšle.Ostala bova sama in potem:::::::::::::?Ni bilo učinka.
tednov po porodu mi je rekel da imam jaz psihične težave in ne on.In da imam jaz probleme in ne on.Pa sem se odločila to razčistiti in obiskala psihologinjo.Kar nekaj volje je bilo potrebno da mi je dopovedala “vzorec” obnašanja mojega moža.In sem se postavila po robu.
Zopet sem bila najslabše kar je možno človeku da se zgodi.Včasih,če ni bilo pri nama urejen odnos sem bila tudi do otrok čudna sedaj nisem več,ker vem da moji sončki niso nič krivi.Ne ljubim ga.
Želim oditi in bomo odšle,ker želim njim in sebi omogočit normalno življenje.Žal brez očeta,ker je totalno neodgovoren.Pohajkuje po striptiz barih čeprav ve da me to boli in tega ne maram.In ko mi je nazadnje ko sem mu predlagala ločitev obljubil da ne bo več hodil in da bo vse ok ker bo šel v službo in je kot s.p. zelo obremenjen skratka bo druga oseba.Ma ja,volk menja dlako,narave nikoli.In smo spet tam kjer smo bili – v gostilni.
Zadnje dni sem celo razmišljala da bi ga prevarala.Pa ga nisem,ker želim s tem življenjem zaključit in ne mislim mu natikat rogov ker pač ne želim da bi mi jih on.
Skratka malo mi je lažje upam da se bo sedaj tudi življenje za mene in moje deklice šele začelo.Vem pa da bojo velike fin. težave.
Ampak kljub vsemu-ali jim nisem tega dolžna.Njim in sebi.
Lahko noč.
Draga Alenka!
Vašo stisko razumem. Spoznali ste, da vaš odnos z možem ni več zadovoljujoč, da je postal rutina, ni več nežnosti in pozornosti, tudi ne spoštovanja, ki je v zakonu ključno. Mož obiskuje gostilne in bare, morda ima tudi problem z alkoholom (?), za vaša čustva in občutke ob tem se ne zmeni. Želeli ste se pogovarjati o tem, se potruditi, da bi se vajin zakon obdržal, hoteli ste še pravi čas poiskati rešitev za vašo družinico. A žal, kot pišete, se je odnos ohladil do te mere, da moža ne ljubite več.
Verjetno v vsakem razmerju ali zakonu pride do kriz. Vredno jih je reševati sproti, se o njih pogovarjati, morda tudi s pomočjo strokovnjaka, tako kot ste poskušali vi, vendar mora obstajati interes obeh partnerjev, da poiščeta rešitev, nek kompromis, ki bo obema ustrezal in tako ohranita zakon. Varanje in maščevanje prav gotovo ne prineseta rešitve in verjemite, da tudi zadovoljstva ne. Če bi želeli še iskati rešitve, se obrnite na strokovnjake na centru za socialno delo ali na katerega izmed zakonskih terapevtov.
Vendar pa imam občutek, da ste po številnih prelomljenih obljubah, da bo bolje, že popolnoma odločeni o tem, da z deklicami zaživite novo, “normalno” življenje brez njega. To je vaša odločitev. Imate vso pravico, da končate zakon, ki vas obremenjuje in onesrečuje. Mladi ste, pred vami je še ogromno priložnosti, tudi za spoznavanje novih ljudi in ustvarjanje novih partnerskih zvez. Hkrati pa se morate zavedati, da tudi če se vidva kot zakonca ločita, ostajata oba starša trem deklicam. Tega ne morete spremeniti in prekiniti. Tudi če je mož, po vašem mnenju še tako neodgovoren, bo ostajal v življenju deklic kot oče in ta vloga je zelo pomembna. Morala se bosta sporazumeti glede varstva, vzgoje in preživljanja deklic, pa tudi glede stikov s staršema oziroma z očetom, če bodo živele z vami. Če se ne bosta mogla sporazumeti niti s pomočjo centra za socialno delo, bo o tem odločalo sodišče.
Želim vam, da bi se vse dobro izšlo. Pa vse najboljše za rojstni dan, Alenka.