Ze kar nekaj časa ugotavljava da sploh nimava več časa za naju. Imava dva majhna otroka ( 4 in 1 leto), oba delava, s tem da moz pride vsak dan domov okoli 17 ali 18 ure od doma pa gre ze pred 6 uro. ( pred 2 leti ga ni bilo tudi po cel teden doma, zaradi tedenskih terenov)Jaz grem po otroke v vrtec, v trgovino in domov, nato povečerjamo. POtem jaz spravim spat najprej enega in potem še drugega otroka, ker zaradi mozeve odsotnosti starejsi otrok sploh noče da bi ga moz uspaval oziroma spravil spat. Ta mlajša punčka se zbuja ponoči tudi po 5,6 krat. Tako da zvečer ko oba otroka zaspita zaspiva v hipu tudi midva. Tako se zgodi da se niti ne pogovarjava več ampak hodimo samo še spat domov. Prosim za kakšen predlog ali nasvet, ali vsaj razumevanje da nisem edina, kar gotovo nisem.
Nekoliko zmedeno je napisano a upam da je razumljivo.

Sue,

seveda nisi edina. Vendar ti to ne sme biti tolažba. Spet bom vprašal oguljeno frazo, a se kaj pogovarjata? Vse kar vaju muči, bi si morala povedati med seboj, pa naj bo še tako majhna težava, lepo je da jo partner ve, saj lahko samo tako karkoli spremeni.

Oba vesta, kakšno žživljenje imata, pa vendar ničesar ne spremenita, ali pa, pa mi tega ne vemo. Zato bi morala še kaj več povedati, naprimer, koliko sta se že potrudila, da bi bilo kaj drugače, kajti razmerje ni samo, skupno vzgajanje otrok, ali samo skupno gospodinstvo, ali skupno ….karkoli.

Razmerje je skupek različnih dejavnikov in vse je trba na nek način vključiti v naša življenja. Nekatere opustiti, nekatere sprejeti, nekaterim se prilagoditi.

Predvsem pa se pogovarjajta, saj bosta le tako vedela kaj razmišljata in le tako se vama bodo odpirale možnosti reševanja vajinih problemov.

primož

Preprosto – mož naj menja službo. Delavnik od 6h do 6h je pač predolg in posledično se zveza hitro skrha in izgubi svoj čas.

Ko življenje postane rutina in treba hitro ukrepati in narediti eno radikalno spremembno.
Kakšno?

To je predvsem vajina stvar. Predlagal sem en primer, a to je le eden v malem morju. Veliko stvar se da nadoknaditi tudi drugače. Nima pa nobenega smisla, da o tem bolj podrobno razlagam. Navsezadnje sta se poročila vidva in sta skupaj s tem sprejela en kup odgovornosti in dogovorov.
Če ne želita, da bo vajin otrok na mlada leta popival in ne vedel kaj sam s sabo ter bil jezen na ves svet je pač treba nekaj naredit!
In veš – če ta otrok nima prave družinske ljubezni (govorim predvsem o očetovski ljubezni) potem bo socializacija vajinih otrok zrušena. Kakšen bo tak otrok, pa prepuščam tvoji domišilji.

Res imaš en problem. A na drugi strani so štrirje – ti, mož, prvi mulc in drugi mulc.
Z dobro rešitvijo prvega, bosta hkrati rešila še ostale štriri.
Preprosta matematika, kajne?

Pozdravljena!

Vsekakor razmisli o tem, kako bi lahko z možem kaj spremenila v vajinem odnosu in seveda najprej pomisli, ali za to obstaja volja, ali sta to pripravljena storiti. Predvidevam, da je starejši otrok sin, mlajši otrok pa hčerka. Odnos oče-sin in mati-hči je najpomembnejši za nadaljnji razvoj vajinih otrok. V veliko družinah (kjer partnerski odnosi niso najbolje urejeni) se razvijejo posebni (skoraj partneski odnosi) med očetom in hčerjo ter materjo in sinom. V tem primeru sin začne zavračati očeta kot hišno avtoriteto. Le oče lahko da sinu tisto, kar potrebuje. Mama je vedno mama in mama ljubi neizmerno. Oče pa mora dati otrokom še nekaj več, kar jim bo koristilo v življenju na poti samouresničitve. Dati jim mora vero vase, odločnost, vztrajnost. Kako lahko oče v vajinem primeru daje. Domov pride zvečer, ko so otroci utrujeni in že zaspani. On je iztrošen, potreben počitka in ljubezni. Oče lahko tudi v teh nekaj uricah zelo veliko da, vendar se mora počutii sprejetega, dobrodošlega doma. Sebe in otroke poskusi navaditi, da bodo očeta pričakovali in se ag razveselili, ko bo prišel domov.

Verjamem, da lahko mož in ti svoj teden organizirata tako, da bo šel on enkrat, dvakrat, trikrat na teden po otroke v vrtec in jih pripeljal domov. Otroci potrebujejo očeta in mamo. Ob tem boš morala prevzeti del moževih ‘obveznosti’.

Vzrok za hčerkino jokanje ni nujno partnerski odnos. Lahko je žejna, ji je vroče, jo zebe, rastejo zobje… Tudi moja hčerka je jokala nekajkrat na noč, ko pa je bila stara nekaj čez leto, se je umirila in spi celo noč od 19h do 6h.

Vsekakor razmislita o tem, kako razbiti vsakodnevno rutino, kako popestriti vajino življenje. Srbi imajo nek pregovor: Nema dobitka brez gubitka. Če boš želela, da bo mož bostal boljši oče in partner, ter ti boljša žena in mati, bosta morala skupaj nekaj žrtvovati. Pogovorita se o tem brez obsojanja in zadajanja ran. Vem, da je življenje mogoče organizirati, tako da se drug drugega v družini osrečujemo. Ni pa lahko, še posebej na začetku poti. Verjamem, da vama bo uspelo.

če ne bosta našla (in to zdaj…) čas z vaju, NAJU KMALU NE BO VEČ!!! saj to ti je jasno a ne?!

predlog: če je služba tista, ki vama onemogoča normalno življenje, bi bilo vredno premisliti kaj je bolj pomembno. služba ali družina. naj pusti to službo. in ja, verjetno bo trajalo nekaj časa da najde kaj novega (ali pa tudi ne). vsekakor verjetno nekaj časa lahko živite bolj skromno (ti delaš kajne?! – z eno plačo se da nekako, otroka še nista v šoli…), mož pa naj vneto išče nekja drugega. nujno. in intenzivno.

le tako bo šlo.
že sedaj sta si neznanca. in počasi bosta postajala še večja neznanca, dokler se tudi na cesti ne bosta več poznala.

ukrepajta. OBA!!!