oj,
prišla sem do točke, ko ne vem, kaj naj naredim. Pred petimi meseci se mi je končala zveza, v kateri sem se tako zaljubila, da sploh ne vem kaj me je treščilo. On je bil vse, kar sem si želela pri moškem. Pred petimi meseci, pa je rekel, da bi želel da sva samo prijatelja. Vse skupaj tudi ni trajalo dolgo časa, mislim da tudi enih pet mesecev.
Problem pa je v tem, da ga ne morem pozabit. Jaz še kar sanjarim o njem. Takrat sva se pogovorila in je rekel, da nekaj še čuti do mene, samo trenutno ne zmore tega, ker ima preveč pritiskov v teh trenutkih. Jaz oz. moja domišljija je to informacijo zagrabila, kot da se bo en dan vrnil k meni in sanjarim samo še o tem. Po tem sva se videla še parkrat, vse skupaj zelo kratko. Ne piše mi več sms-ov. Na email mi pošlje 2x mesečno kak štos. Brez besed. Enkrat sem mu rekla, naj me pusti na miru, pa še kar štose pošilja. In molči. Noče se več pogovarjat. Razložila sem mu vse, da rabim en zaključek itd itd. vendar on ravna čisto po svoje. Ne morem si razložit tega. IN ne zmorem si reči, da je konec, da naj neham sanjarit o njem. Ok, to si rečem stokrat na dan približno, vendar ne pomaga. Problem je v tem, ker se zavedam, da bolj ustreznejšega človeka verjetno ne bom srečala.
Kako naj presekam vse to.

Roxete,

ne, problem je v tem, ker se ne zavedaš, da bi lahko srečala še bolj ustreznega moškega.

Kdo pa ve, da obstaja še kdo boljši, če tega ne poiskusimo. Vse stvari v tem svetu so polarne, če ni noči, ne bi bilo dneva. Če ni plusa ne more obstajati minus, če ni nesreče ne moremo razumeti sreče…..vse obstaja v dvojini v drugi polovici. In tako je tudi z nami, vsakdo ima v sebi obe strani, samo od nas je odvisno katero bomo razvijali.

Energija je samo ena, lahko zdravi ali pa uničuje. Vse je odvisno od nas.

Tako moraš tudi ti najprej pri sebi razmisliti, ali se samo orpavičuješ in upaš, da bomo rekli, ja boljšega ne boš dobila in če ga mogoče res ne bi, bi si potrdila, no saj sem imela prav?

Vse se začne v glavi. Ko tam razčistiš, je vsak dan lahko boljši in bolj poln. DO zadnjega, ko rečeš, sedaj pa je izpolnjeno.

Upaj…

Primož

Živjo!

Punca pozabi ga!!!! Jaz sem bila nekoč na istem. Ko sem dobila kakšen njegov SMS sem bilav sedmih nebesih in mislila kako on misli name. Ha ha, naivnost pa takšna. Verjemi, da boš našla svojo ljubezen in se boš temu samo še smejala. Maile ti pošilja samo zato, da te provocira, ker on ve da ga imaš še vedno rada in to izkorišča na takšen način. Poslušaj moj nasvet. Pozabi ga!!!!

lp. Mateja

Ojla!
Jaz ti bom opisala svojo izkušnjo in ti s tem poskusila pomagati. Bila sem v isti situaciji kot ti, s tem da sva bila skupaj nekaj mesecev več. Jaz ne vem in nikoli ne bom, kako sem se mogla tako noro zaljubiti v eno osebo. Pa ne samo zaljubiti temveč imela sem ga najrajši in zanj bi bila sposobna narediti popolnoma vse. Razšla sva se na podoben način kot ti, ostala res najboljša prijatelja in kdaj pa kdaj sva bila še “več”. Zato ga tudi nisem mogla preboleti. Iz dneva v dan sem upala, da se bo nekega lepega dne vrnil, vendar se ni. Še vedno sva prijatelja, vendar ne več tako tesna. Še vedno ga imam rada. Najhujše se je bilo sprijazniti s tem, da sem poraženka, da ga ne bom dobila, čeprav sem mu nudila vse kar sem bila sposobna. Torej, svetujem ti, da čim več razmišljaš o sebi, o tem kaj si ti sploh želiš in o tem, ali ti on sploh lahko da to, kar ti potrebuješ. Jaz se velikokrat spomnim na to, da nimam tistega kar si želim imam pa tisto kar potrebujem. Daj času čas, nikamor ne sili, ker ti bo lahko žal. Mogoče se vrne, vendar ne čakaj doma kdaj te bo poklical in rekel da hoče nazaj. Pojdi ven, in spoznaj nove fante. Nazaj greš vedno lahko.
Veliko sreče!

ja, saj razmišljam o sebi in moje življenje čisto nič ne stoji zaradi njega. problem je v tem, ker imam tako zapolnjeno življenje brez moškega, da tako jaz lahko živim leta in leta hehe.
obenem se ob slabih trenutkih (pms, krize) začnem spraševati oz. smrtno bati, da bom tako ostala sama. takrat je hudo. sicer pa je recimo en fant, ki želi iti z mano na zmenek, ampak nisem še rekla sploh ja, ker mislim, da ne bi bilo fer, da med tem sanjam o drugem (toliko sem ga že uspela spoznati, da vem, da unemu prvemu ne sega do kolen, čeprav je simpatičen in kar v redu)

Tudi jaz sem dozivljala nekaj podobnega. Bila sem celo tako nespametna, da sem si tako zivotarjenje “privoscila” 4 dolga leta. Najini pogovori so se vedno koncali s stavkom “Bom poklical!” Sem vedela, da ne bo in tudi ni, pa sem vseeno upala, kajti tako vsesplosno krasnega mozaka gotovo ni vec pod soncem. In sem dosegla dno in si rekla, tako pa res ne gre vec. In potem sem v nekaj mesecih spoznala veliko bolj primernega in krasnega (saj nisem mogla verjeti, da je to mogoce) in sva po 6 letih se vedno skupaj in se bolj krasen je in imava druzinico.
TOREJ: zavestno ne razmisljaj o njem! Sprejmi povabilo in se cim lepse imej, zakaj pa bi se morala vezati kar s prvim, ki bo prisel mimo. In verjemi, kriza bo minila. Ne jutri ali prihodnji teden, mogoce pa ze prihodnji mesec.
Drzim pesti
Uki

Pomoje pa ni nič narobe če greš. Vem, nekaj časa mu nihče (oz. samo v tvojih mislih) ne bo segal do kolena, ampak tako vsaj ne boš razmišljala o njem. Drugače je pa ful vredu če imaš zapolnjeno življenje. Saj nimaš časa razmišljati na preteklost in podoživljati vajinih skupnih trenutkov. Saj če gresta na zmenek še ne pomeni da sta skupaj in da ne smeš pomisliti na drugega. Odloči pa se, kakor tebi bol odgovarja.
O tem da bi ostala sama pa nikar ne premišljuj. Mimo grede se bo pojavil:-)

dijo

ja, tudi jaz upam, da bo tako, saj teorijo kar poznam, vendar se mi vseeno prikradejo te misli znova in znova. saj nisem od danes na svetu, imam že svoja leta (35), srečala že veliko ljudi. bega me, ker se mi to še ni zgodila in sem skoraj prepričana, da je moja presoja zelo stvarna.
nikoli se mi ni zgodilo (ok, v srednji šoli se mi je), da bi tako obtičala v takih sanjah. najhuje pa je, ker sem prepričana v njegovo poštenost in načelnost, čeprav dejstva govorijo drugače. ne vem, presojam tako nagonsko, saj v petih mesecih vseeno spoznaš človeka.
ja, definitivno moram razmišljati o tem, da je možno, da srečam koga boljšega, čeprav se mi ne sanja, kje bi ga srečala.
hvala za spodbudo.

Zivjo, spet jaz!
Ko bos nehala razmisljati, kje in kdaj bos srecala “novega”, bo kmalu prisel mimo. Vidim tudi pri prijateljicah: lahko so se z iskanjem partnerja ukvarjale leta, pa noben ni bil pravi, potem so vse skupaj poslale v … in kmalu so bile v paru.
Bos videla!!!
Jaz sem sicer sovrazila, ce mi je kdo tako pametoval, ampak res drzi: cas celi rane, samo dopustiti mu moras.