Kako naj pozabim staro vezo
Minilo je štiri leta odkar me je zapustila, skupaj sva bila sedem let, pa še vedno povsem tem času ni dneva da nebi pomislil nanjo, če sem iskren jo še vedno pogrešam. Kaj naj storim, vem da morm pri sebi nekako pospravit, samo kar ne morm, očitno sem preveč čustven……
V vseh teh štirih letih nisem imeu nobene partnerke, sicer si jo želim pa jo kar nekako ne najdem…..?
Kaj mi lahko svetujete…?
Lp, Uroš
Uroš,
ljubezen pride takrat ko najmanj pričakuješ. je pa res, da nikoli ne veš kdaj bo prišla smrt, zato vsak dan vzemi kot dar,ki ga moraš izkoristiti.
Kajti s seboj lahko odneseš samo tisto kar boš pridelal v sebi.
primož
Te totalno razumem, ker se meni dogaja nekaj podobnega. S to razliko, da sva midva narazen pol leta. Se čisto vsak dan spomnim nanj. In vsak dan mi je manj hudo. Kot pravijo, vsaka stvar je za nekaj dobra. Samo, da midva tega še ne vidiva.
Novega fanta še ne iščem. Še nisem pripravljena na novo vezo. Ampak že to, da jih na cesti opazim je veliko.
Boš videl še bo sijal sonček za naju in nama podobne. 🙂
Pozdravček. Tjaša
Uroš, jaz sem ista. Pri meni je minilo 1 leto in še vedno ne mine dan,da se ne bi spomnila naj in ga vsaj malo pogrešala. Ampak mislit morava na tisto kar prihaja in ne tisto kar je bilo. Ker če odkrito pogledava nazaj in se vprašava, če sva bila srečna v bivši zvezi je odgovor jasen – NE. Verjetno je res tako, da dokler ne pride drugi (druga) bova hrepenela po preteklosti. LP
Sorry, tole je pa čista neumnost.
Nič ne pride samo!!!
Ljudje vse prevečkrat nekaj čakamo in pričakujemo. Tudi za iskanje partnerja je potrebno vložiti kar precej truda. Če čepiš doma in se na smrt smiliš sam sebi… Kaj bo prišlo potem samo po sebi?
Najprej je treba sam pri sebi razmislit kaj hočeš, potem pa lahko okoli sprašuješ za nasvete!
Sorry, tole je pa čista neumnost.
Nič ne pride samo!!!
Ljudje vse prevečkrat nekaj čakamo in pričakujemo. Tudi za iskanje partnerja je potrebno vložiti kar precej truda. Če čepiš doma in se na smrt smiliš sam sebi… Kaj bo prišlo potem samo po sebi?
Najprej je treba sam pri sebi razmislit kaj hočeš, potem pa lahko okoli sprašuješ za nasvete!
Ja mal premal si povedal.. Ima novega fanta? Če ga nima ji povej kako čutiš, morda lahko poskusita še enkrat, če si tega seveda oba želita. Čeprav se moraš zavedati, da so 4 leta dolga doba.. sigurno sta se oba spremenila ni nujno da bi se v “sedanji obliki” razumela.
Druga možnost je pa ta, da greš stoprocentno naprej. Bodi aktiven, najdi nove družbe, spoznavaj ljudi, spusti druge ženske v svoje življenje.
Sama sem pred dvemi leti nehala s fantom in nanj še vedno mislim (ne ravno vsak dan), ampak vem, da moram it naprej. Pridejo dnevi, ko pogrešaš tistega s katerim si se imel lepo. In verjetno še tok bolj, ker smo samski. Ampak Uroš, verjemi.. tudi za nas pridejo boljši časi. Pogumno naprej!
Uroš,
tudi jaz sem mislila, da mi ne bo uspelo dobit drugega fanta. Najprej sem mogla dobit sebe. Kaj si sploh želim, kaj pričakujem… želela sem si, le da bi me še nekdo imel rad… po dobrem letu, pa… je prišel on, kar tako, nič iskanja, spoznala sva se na prijateljičini zabavi. Od tega je zdaj že skoraj tri leta. Zaenkrat sem srečna, nikoli pa ne veš, kaj ti življenje prinese. Živim in ne načrtujem. Kar bo, bom sprejela.
Želim ti, da bi našel sorodno dušo. Poskusi malo pomisliti in poskrbeti najprej zase. Prepričana sem, da boš tudi ti srečal osebo, ki te bo osrečila. Verjemi, le preveč nestrpen ne bodi.
Vse lepo in dobro ti želim.
uroš!
ozri je naprej in živi svoje življenje!! če pa ti je toliko do bivše, stopi do nje, pogovorita se… sicer 4 leta je dolga doba, sam če sta se imala RESNIČNO rada ti bo prisluhnila, ti pa daj njej.. poskusita najti skupni jezik..
vem da ni vedno lahko je pa poskusa vredno!! verjemi govorim iz izkušenj, kajti tudi jaz to doživljam..
capre diem
Ja, TI sam sebi ne dovoliš. da bi se res ločil od nje in živel svoje življenje. Zakaj je tako, moraš odkrit sam in potem…it naprej. Odgovoren si za svoje življenje, torej delaj na sebi. Dokler živiš v preteklosti, tudi prihodnost ne pride…. ODLOČI SE, premakni svojo notranjost, čeprav se ti to zdaj zdi kruo, nemogoče, zdi se ti, da te bo sesulo…nikoli še nihče ni tako ljubil… Ja, te razumem, to so občutki, s katerimi si pomagamo živet, pride pa čas, ko MORAMO stare vzorce porušit in it naprej. Tu res ni nobene romantike. Ta pride potem, ko se prerodiš in zaživiš na novo. Poglej naprej in boš videl PRIHODNOST, brez nje. Srečno!