Kako naj prepričamo hčerko pri treh letih in pol, da bo pri zobarju odprla usta in dobila plombico. Ne pomaga ne lepa ne grda beseda, niti grožnje niti obljube. Zmanjkalo mi je idej, luknja pa je vedno večja. Ker je zob še ne boli, si ne predstvlja, kako huda je zobna bolečina, mene pa boli, če samo pomislim na trenutek, ko jo bo začelo boleti. Že, če samo zagleda belo haljo, pa ni nujno, da je zobozdravnik, ima solzne oči in ni pripravljena na sodelovanje.

Spoštovana Natasha,

po mojih izkušnajh pomaga pogosto obiskovanje zobozdravnika. Sama se s takimi otroki najprej le pogovarjam, skupaj gledamo knjigico o popravljanju zobkov, čez čas si ogledamo “tuš za zobe”,…. Ko je otrok pripravljen bolj sodelovati, se vozimo na stolu, tuširamo prstke, včasih že tudi zobke (a le od daleč). Vse skupaj lahko traja tudi več mesecev, potrebno je sodelovanje staršev in zobozdravnika. Pomembno je, da otrok ni naročen takrat, ko je čakalnica polna, ker se potem z njim ne moremo veliko ukvarjati.
Doma se veliko pogovarjajte, v knjižnjici si izposodite knjigico o zobkih (npr. Aleja mlečnih zobkov) in sčasoma se bo deklica “omehčala”. Predvsem pa je pomembno nabiranje pozitivnih izkušenj, se pravi, neboleči posegi pri zobozdravniku.
Lepo pozdravljeni!