Kako je kdo škrt
Se strinjam, ni res, da se ti ne da. Meni so taki ljudje tako podmukli in tako egoistični. VIdiš samo sebe in imaš nekaj trdega namesto srca. Ne veš, kako te lahko to, da nekomu nekaj ponudiš, osreči. Saj ni bistveno, da je roj. dan. Lahko bi tudi kar tako prinesla, ker si se že sama tolikokrat najedla, npr. ker je prvi pomladi dan…!!!!!!!!!!!
Da še jaz pristavim piskrček.
Tudi moja tašča spada med škrtuhe:
– z možem sva pospravljala omaro z oblekami z namenom da se znebiva tistih oblek, ki nama niso prav ali jih več ne nosiva. Bil je kar precej velik kup. No in tašča je seveda vse tiste obleke pregledela in skoraj vse pospravila v svojo omaro. Tako pride včasih dan ko ima na sebi vse moje (bivše) obleke, pa čeprav ji je kak pulover čist premajhen in ma cel križ zunaj.. No najbolj me je šokiralo ko sem na vrvi za perilo vidla nekaj mojih starih spodnjih hlačk ki sem jih takrat mislila vržt!! Grozno, ženska nosi moje spodnjice.. Morbidno!
– Ko se nama je rodila hčerka, prav tako ni dobila nič, niti za krst, pa čeprav je tašča vidla da so sorodniki vedno prišli z darilom, se je ona nardila francoza…
– tudi svojim drugim vnukom nikoli nič ne da, do sedaj še nisem videla da bi komu dala vsaj čokolado. Ko kdo od vnukov praznuje rojstni dan in ji je nerodno da bi prišla brez darila, potem da kakih 5evrov staršem in potem otroku reče, da je dala mami denar in ji bo ona kupila kar potrebuje. Ja, za 5 evrov res lahko veliko kupi!?
– Ko je potrebno pomiti tla, ona vedno počaka do kosila, da se pomije posoda in nato s tisto vodo pomije tla?? Se potem še lepo sveti, sploh če je mastna voda od posode 🙂
– Pred dnevi sem se odpravljala v trgovino in mi da tašča cel spisek stvari, ki naj jih kupim, zraven pa še 5 evrov s katerim naj bi to plačala. Račun je bil čez 20evrov
– Če kakšnemu jogurtu preteče rok, tašče to nič ne moti. Poje vse, saj bi bilo škoda tistih 35 centov kolikor stane en jogurt. tudi če je že en mesec od roka (sam da ni izbočen pokrovček). Pa sir je za njo tudi še čisto dober tudi če je že malo plesniv, tisto pač malo obreže pa je ok.
no jaz pa poznam enega, ki dela vse vikende v letu, če je le možno še to cele dneve, da tako ogromno zasluži, za položnice, hrano,…gre ženina plača, ki je nekje 500€, njegova ki je 4krat večja se pravi okrog 2000€ ostaja na banki že odkar sta se poročila to je cca 20 let, potem pa izračunajte koliko denarja ima človek na banki – 480.000€ ja točno tako. tip ma skoraj pol milijona € na računu, vozi enga starga forda za 500€, ki ga kupila ŽENA s kreditom. še nikoli od poroke do danes ni dal niti centa za nobeno stvar. po njegovem mnenju je vsaka cunja dobra za vsaj 10-15 let, čevlji prav tako, še vedno nosi ista oblačila kot jih je pred 20 leti na poroki,….če to ni škrtost potem nevem kaj je
Tudi jaz se strinjam, da je tole zelo zanimiva tema. Moram pa reči, da po vaši oceni spadam med škrtuhe, po moji presoji pa med ekološko osveščene in varčne ljudi.
Na eni strani se pogovarjamo kako v Sloveniji slabo zaslužimo ali sploh nismo zaposleni, kako je vse drago, na drugi strani pa se meče proč, česar so najbolj vesele trgovske mreže in proizvajalci, ki si želijo, da bi tisto, kar ste prinesli iz trgovine, takoj zavrgli in šli kupit novo.
Jaz živim z majhnimi dohodki in če ne bi pazila pri potrošnji, bi mi vsak mesec zmanjkalo za plačilo položnic in še česa. V trgovini pregledam cene izdelkom in kupim najbolj ugodne artikle, kar ne pomeni, da so najslabši. Tako pa mi ničesar ne manjka, vsak dan kuham, hrane ne mečem stran, ker ne kuham več kot se poje, postrežem obiske, ob praznovanjih obdarim po svojih zmožnostih, kar ne pomeni, da je to neko veliko darilo, je pa od srca. Včasih se potrudim tudi s čim doma izdelanim, kot je torta, domača marmelada ali kakšno drugo pecivo. Za svoj rojstni dan vedno častim v skladu s svojimi trenutnimi zmožnostmi.
Marsikakšno pot tudi opravim peš ali z avtobusom, kar si vzamem za rekreacijo oz. ekološko osveščenost. Ko se peljem z avtom premislim, kaj vse lahko opravim v eni vožnji in se ne vozim vsak dan po svojem opravku, ampak te združim v eno vožnjo. Vrečk res ne perem, operem pa plastično embalažo, ki mi utegne priti prav še za kaj drugega. Je pa res, da ne šparam na račun drugih, tako da bi obremenila denarnico koga drugega.
Sem pa imela eno prijateljico, s katero sva se večkrat dobili na kavi. Vedno je pričakovala, da bom plačala jaz, kar je največkrat tudi bilo. Potem je pričela naročati zraven kave še sendviče in sokove, pa cigarete, česar seveda nisem več plačala, a sem ji to morala posebej povedati. Nazadnje je bilo tako, da sva pričele plačevati vsaka svoj zapitek, pa naj si naroči kar hoče za svoj denar.
aneja*,
se s3njam, ne spadaš v to temu. Temu, kar si opisala ti, se reče zdrava pamet 😉
Se pa ne s3njam s tem, da je škrtuh nekdo, ki ima, pa ne da..ker v tem primeru bi eni ves čas samo dajali.
Npr. meni se ne zdi škrto, če nekdo raje gre na čaj k nekomu domov/povabi k sebi, kot pa da v lokalu tisti čaj 10x preplača, če mu tega res ni treba…
Hvala za podporo kr en in sanji, saj se včasih sprašujem, če sem res škrta ali samo skromna, varčna in racionalna. Lahko bi naštela še cel kup racionalnih ukrepov, kot je omejitev ogrevanja in se raje malo več oblečem, pa uporaba cenejše elektrike za pranje, likanje itd. Ko kupujem darila si določim limit, za kakšno vrednost bom darilo kupila, šele nato izbiram v skladu z obdarovancem. Pri meni tudi ni obilja hrane, ker menim da se je (prehranjuje) zato da se preživi in ne obratno, sem pa dobra kuharica, zato je vse dobrega okusa. Vem, da ima veliko ljudi v hladilniku cel kup delikates in druge hrane, na katere pozabijo ali jih ne pojejo, potem pa mečejo stran. Jaz o tem razmišljam že pred nakupom, tako da se take stvari ne dogajajo.
In pa, ko kupujem hrano in druge izdelke, vedno preverim pri napisu “ugodno” kolikšna je cena na kg, liter ali kos in v skladu s tem preračunam, kaj je ceneje kupiti. Tako da moj obisk v trgovini ni tako kratek. Grem pa redko in vedno z listkom, katerega pišem npr. cel teden. Praviloma kupim samo tiste stvari, ki so napisane.
Res je pa tudi, da vse embalaže kot je šampon, čistila itd. izpraznim do zadnjega, stekleničko obrnem ali celo pomešam vsebino z vodo pri zadnji uporabi. Poleg tega pa tudi ne zlivam vsebine več kot je res rabim. Običajna velikost zobne paste mi zadostuje za več kot en mesec (za eno osebo) ob vsaj 2x dnevnem čiščenju zob. Ostankov nepripravljene ali pripravljene hrane ponavadi nimam, če pa se že zgodi, jih porabim na kak drug način ali pa enostavno eno porcijo zamrznem in jo porabim ob kakšni drugi priložnosti, ko ni veliko časa za pripravo.
Seveda pa tudi sproti preštevam svoje evre na računu. Pretežno kupujem s karticami in imam skoraj vsak dan jasno sliko, koliko sem porabila do zdaj in koliko si še smem privoščiti. Večje izdatke – registracija avta npr. planiram že veliko prej preden do tega pride, tako da tak izdatek potem zame ni presenečenje. Še najraje kombiniram, da gre del stroškov v limit tekočega meseca, drug pa v naslednjega, kar kombiniram s plačilno kartico. Prav tako položnice plačujem preko spletne banke – moja banka pa provizije ne zaračunava. Parkiram tudi raje kjer je zastojn, čeprav se moram potem malo več sprehoditi.
Pravzaprav, enkrat sem malo prebrala tisto knjigo, se mi zdi, da je naslov Zakaj sem brez denarja in mislim, da jo je avtor napisal po pogovoru z mano :)). Na kratko, čeprav nimam veliko denarja, nisem nikoli brez njega in imam vse, kar potrebujem. Živim v skladu s svojimi zmožnostmi.
Imam eno prijateljico, ki ko gremo skupaj kaj pojest, nikoli ni lačna in ne naroči ničesar. Ko pa pride hrano na mizo, ne slišiš nič drugega kot: a lahko mal probam, a lahko sam en košček, a lahko mal piknem…………………itak, da ji nobeden ne reče ne. Skratka “nažre” se bolj kot ostali, plača pa nikoli nič, saj vendar ni nič naročila, ker ni bila lačna.
To ni še nič. Mene je osvajal (če se temu lahko tako reče?) tip, ki:
– me je povabil na kavo, se obnašal, kot da je moj fant (se kar hotel dotikati kolen in delal načrte, kam bova šla skupaj – na prvem zmenku), ko je prišel račun, je ugotovil, da nima dovolj denarja niti za to, da bi kavo plačal sebi
– me je klicaril vsak dan, a vedno tako, da je zazvonilo samo dvakrat (in sem ga potem jaz klicala nazaj), dvakrat mi je pa uvodnem pozdravu rekel, naj ga pokličem nazaj, ker nima dovolj denarja na telefonu
– bilo je še nekaj takih stvari, a se jih ne spomnim več
Menda mi ni treba posebej poudariti, da med nama ni bilo nič. Le zakaj? 🙂
Je, je. Zapisuje si vse izdatke. Le zase je neomejena vsi ostali pa so na računu. Ko smo se kot družine še obiskovali, mi je dala vedeti, da je nabavila(nič kaj vele posebnega) samo za mojega moža. Kadar sva kam šli, je zmerom vprašala, če slučajno nisem pozabila denarja…..
Skopost je zelo zoprna lastnost, ki jo je težko sprejeti in s takim človekom tudi biti..v kakršnem koli razmerju….
pozdrav
Mene je prićela škrtost zanimat s psihološkega vidika. Vsak ki je škrt ga je bilo enkrat na začetku malo sram in mu je blo nerodno. Kot da bi mu ena vest še delala. Potem se pa nekaj zgodi in postane enostavno neotesano in brez sramu škrt. In ali se da škrtost pozdraviti kot npr. alkoholizem? Menim da je pri škrtosti tako močan faktor zanikanja da se ne da priti čez. To je vzorec iz družine ki se mu ne da upreti. Poznam nekoga ki se je tega zavedal in se boril proti temu s tako, da je vedno ves denar zagonil. Denar je enostavno preziral in sovražil.Ker je sovražil škrtega očeta ki se ga je zaradi tega sramoval. Ko pa je pričel služiti je postal tudi sam tako škrt da izgublja prijatelje. K meni je hodil na nekajdnevne obiske z 0,5 evra v žepu. ta denar je vedno nesel nazaj domov. V trgovini je veselo metal na voziček, potem pa odšel za blagajno. Ve se kdo je plaća. Po dveh letih mi je počilo in ga ni več. Žal mi je za prijateljstvo ampak nočem da me kdo zavedno ali nezavedno izkorišča.