Pozdravljeni,
sem mama s sedmimi otroci od katerih je najstarejša že na svojem. Skrbim še za šest otrok, od tega so štirje šolarji, v jesen jih bo pet.Vsi otroci so moja briga, očetje se zanje ne zmenijo ne plačujejo preživnin in se izvršbam in kazenskim postopkom zelo uspešno izmikajo. Izčrpala sem vsa možna pravna sredstva v naši lepi domovini,ki opeva otroke zatiska si pa oči in ušesa ko je potrebno kaj postoriti na tem področju.
Pred leti sem izgubila delo kot tehnološki višek, tako da sedaj družino preživljam s pomočjo otroškega dodatka, DSP in nadomestila s preživninskega sklada.
Ima kdo kako idejo kako dalje, kako priti do strehe nad glavo,ki si jo bomo lahko privoščili, sedaj živimo v najemnem stanovanju ,preko sociale oziroma občine do stanovanja ne moremo.
Hvala za vsako dobro idejo!!!

Z gospo Nadko sva ravno danes govorili po telefonu o stiski, v kateri se je z družino znašla in mi je povedala, da se je po pomoč že obračala na vladne in nevladne organizacije (center za socialno delo, Karitas, občina, odvetniki, sodišče), pisala je tudi že Varuhu za človekove pravice, medijem itd. Pravna sredstva so izčrpana, zmanjkuje poti, gospa pa mora s svojo družino (šoloobveznimi otroki) nekako preživeti iz meseca v mesec.

Ena izmed rešitev bi lahko bil najem stanovanja ali neke starejše hiše za najemnino, ki bi jo s svojimi dohodki gospa uspela plačevati, vendar pa se lastniki stanovanj ponavadi malce “ustrašijo” mamic samohranilk oziroma njenih otrok. Take izkušnje imajo žal tudi nekatere matere iz materinskega doma, ki bi se želele osamosvojiti v smislu najema stanovanja.

Prosim bralke/bralce foruma, da pomagate gospe v obliki konkretnih nasvetov in idej.

Spoštovana ga. Nadka,

žal so v naši lepi domovini še vedno otroci tisti, ki plačujejo tudi za neodgovorna dejanja staršev. Verjamem, da vam ni lahko, vendar se sama kot mati sprašujem, kaj bi me moralo gnati, da bi po treh otrocih in brez službe še kar naprej rojevala (z različnimi partnerji) in potem pričakovala velikodušno pomoč države. Kontracepcija je danes dostopna vsem ženskam in še zdaleč ne pomeni samo začasno preprečitev zanositve ampak tudi neželjene zanositve. Če se to ne sklada z vašimi moralnimi načeli, pa vam ne preostane nič drugega kot nadaljnja pravna bitka z neodgovornimi, verjetno samo z biološkimi očeti.

Zara

Spoštovana ga. Zara!

Za vse, ki verjamemo v življenje in smo ga pripravljene sprejeti, kljub razočaranjem in nemogočim pogojem v katerih se znajdemo, bi morala v tej podalpski Sloveniji obstajati rešitev za človeka vredno življenje. Že kar vidim vašo reakcijo, bi pa prej mislila. Življenje je tukaj in zdaj. Problemi so tukaj in zdaj. Dejstvo je, da smo ženske v tej družbi premalo cenjene (beri: plačane). Največ pripomoremo k temu tudi same s svojo medsebojno nevoščljivostjo znotraj kolektiva, češ, zakaj bi bilo pa tebi boljše, kot je bilo nam.
Tudi prometna nesreča ze zgodi in za posledice mora nekdo poskrbeti. Življenjski brodolom pa je za vse mamice katastrofa, ker so v igri za razliko od moških (razen svetlih izjem) definitivno v igri močna čustva. Poznam žensko, ki jo je mož skoraj zadavil, in je bila s tem primorana oditi (alkohol, nasilje), pomagala pa ji je znanka, ki je skozi pekel preseljevanja šla tudi sama. Ne starši, ne občina, ne center za socialno delo. Nihče.
Toliko o tem, koliko je vredno življenje, ki naj ga podarimo svojim otrokom.

>Spoštovana gospa Zora,
hvala za vaše mnenje, želim samo povedati DVE STVARI:da poznam kontracepcijo sem jo tudi uporabljala, vendar sem žal v tistem procentu žensk,ki jim ne nudi zaščite. Sina sem zanosila poleg tabletk, hčerko poleg obroča, ostala mi je samo možnost sterilizacije na katero pa partner ni pristal. Morda je za koga greh, če se poročiš nato zaradi bolestnega ljubosumja in s tem povezanega nasilja tako fizičnega kot verbalnega ločiš, si nato z novim partnerjem leta ustvarjaš družino nov dom,ki ga požrejo njegovi hazarderski dolgovi. Preživiš tudi to.nato znova pričneš na dnu ustvarjaš rojevajo se otroci, dokler vsega ne uniči alkohol.Ja, dokler si z nekom ” SKUPAJ”dokler samo tiho požiraš gorje je vse v redu, ko rečeš bolniku-ljubosumnežu ,hazarderju, alkoholiku ne- konec -ti ostanejo skupni dolgovi otroci,ki so samo tvoja skrb, saj preživnin ne moreš izterjati, ker jih delodajalci ščitijo.
Drugič:nobene velikodušne podpore države ne pričakujem,niti je nisem bila nikoli deležna.V življenju mi ni nihče ničesar šenkal, kar imam sem pridelala s svojimi rokami.
Za konec še samo ena misel:HVALA BOGU ZA MOJE OTROKE ,KI SO ZLATI OTROCI, KAJTI BREZ NJIH BI ŽE DAVNO NAREDILA VSEMU KONEC .