No, tole so zgledni nasveti, prave perle. Poskrbel bi, da živiš blizu otroka??? Kot da so prosta stanovanja kot moteli ob cesti? Za večino misija nemogoče. Bolj neživljenskega nasveta že lep čas nisem prebral. Povzemam dalje. Slovenija po NoNi varianti v eni smeri nima več kot 250 km????? Koliko je od Trave do Mojstrane???? Koliko je od Izole do Lendave, ti geografsko nepismeni stupido, ki nenehno trosiš neumne laži??????? In v isti sapi poznaš očete, ki se v eno smer vozijo 700 km ???? Kam pa, do Frankfurta?? Glej, pojma nimaš. Ne tu in še kje ne. Tvojih pompoznih pisanj so polne laži. In ne žali drugih z zapečkarji in obiskovalci kafičev, ker si se očitno po njih sama predolgo vlačila, medtem ko so tisti, ki jim pripisuješ lastna dejanja nekaj investirali vase. Vsaj na področju domače geografije.

Na nepremicnine.net ni ene same regije v Sloveniji, kjer bi ne bilo prostih stanovanj. Ti brezposelno cudo z avtom za 50 eurov in z 10 pari solnov iz bolhe.com (ali je bolha.si), ki otroka oblaci v preprane cunje in solne, pa itak ni na stopnji razvitega cloveka, ampak cigana. Se bo ze moral kaksen pravi in dober oce tu javit, da mi bo pamet solil.
250 km je Slo po dolgem in pocez, tam nekje, 50 km gor ali dol, nema veze. Tu v mojem mestu se ljudje po uro in pol vozijo vsak dan v sluzbo, moj sorodnik ki pa ima firmo izven nya, pa se vozi v sluzbo (sem bila enkrat z njim, se mi je zmesalo) iz nya malo po mestu, dosti pa po avtocesti (kjer vsak dan ziher stojis pol ure do uro in pol) tudi po dve uri. In ne joce kot ti zapeckar. Jaz sem sicer slovenska zapeckarca, pa se tudi vedno selim cim blizje sluzbi, ker sem pac tak kot ti, s tem da imam dosti drazji avto od tvojega in da nosimo vsi nove cunje 😉.
Ja oce se vozi do otroka in se celo po slovenski televiziji je bil en tak primer, kjer je govoril oce za naso drzavo, moj vrlo smotan tast je to videl in se kr zjokal, kako ima ta clovek rad svojega otroka. Tukaj smo mi ze veckrat gledali taksne primere ali poslusali o njih v pogovorih, tak ti je pac to. Seveda pa je za slovenskega zapeckarja Kotlotka nekaj taksnega nemogoce in nedojemljivo. Te razumem, saj ves. Ko se najes antidepresiv, si itak predolgocasen.

poznam tipa, ki je vsak teden eno popoldne prišel iz Maribora v Koper obiskat svojega otroka na stik, poleg tega je seveda normalno imel stike vsak drugi vikend, ko ga je prišel iskat in ga odpeljal k sebi domov. Četudi ga je kariera odpeljala daleč, z mamo svojega otroka sta se razšla, ker je bil takorekoč caught in the act, mu kljub novi ljubici niti na kraj pameti padlo, da bi otroka zanemarjal…Plačevanje preživnine v višni par sto evrov je bilo vedno normalno, če pa je šlo mami slabo pa je tudi kaj dodal….tko da res ne razumem kako ima lahko nekdo razdaljo za izgovor zakaj je stikov tako malo??? Se popolnoma strinjam z NoNI, da je to katastrofa! Če ne gre ravno za karierno službo bi vsak normalen človek poiskal službo in stanovanje v bližini svojega otroka; če pa ne gre, pa bi se orgnaiziral za maksimalno količino stikov (sam pol pa za ljubico časa zmanjka 🙁(( mar ne?)

Na pozabimo-da ima oče po sodni odločbi?! dodeljen en vikend na mesec,ker starša živita na različnih koncih Slovenije-ne pozabimo da jih stari starši mu večkrat pripeljejo otroka-očitno po napisanem ni težava v očetu ampak materi..saj starim staršem mati otroka bolj zaupa?!kot pa lastnemu očetu otroka…
Kot vedno jaz na teme gledam objektivno,brez nobenega obtoževanja ali prerekanja…Meni osebno se mi zdi čudno že to,da mati starim staršem da otroka čez vikend ali kak dan vmes-očetu pa ne..ob tem se sprašujem oziroma skorajda imam odgovor na dlani..tu se ne gre za to-da oče nebi želel ampak da je mati tista,ki se želi bivšemu maščevati na tak način,da kot prvo uspe na sodišču za sam en vikend(razdalja med staršema)stikov,kar mi je meni osebno tudi nelogično-ampak vsako sodišče-sodnik ali sodnica ima pač svojo prakso,kot drugo da komplicira še tisti vikend,ko naj bi ga oče imel(čeprav je praznik)saj je mati vedela že v naprej da pade očetov vikend na praznik..in kot prava oseba,bi se morala tudi ona mal prilagoditi..ali se dogovoriti za preložitev vikenda že prej…ali pa enostavno pustiti da otrok in oče preživita skupaj vikend,kot je po sodni odločbi 🙂)..ne pa da se te zadeve ureja tik pred zdajci 🙂
Kakorkoli..vidim da večina daje krivdo na očeta-jaz se žal tu ne strinjam,vsaj po tem kar je napisal-žal ne morem sprejeti dejstva da je samo on kriv…Tisti ki se za svojega otroka nebi brigal ali bi mu bilo vse ravno-nebi tu niti pisal,niti nebi upal vprašati……
Ampak tu se je pa spet zgodilo eno,kar me po pravici povedano razočara..spet napad na spraševalca,brez objektivnih pogledov…ne vem,niti me ne čudi,da ne napiše več in mu tako ne moremo dati nasveta kot bi si ga zaslužil…Jaz pravim,vsaka mu čast,da končno eden redkih očetov piše tu in sprašuje in poprosi za nasvet..ko bi jih le bilo več..mogoče pa nebi bilo več toliko trenj kot jih je..žal to je moje mnenje-čeprav kar pričakujem plaz kontra napisanih zadev 🙂 moje mnenje in stališče ostaja neomajno 🙂))

ne morem verjet, da se vam da sploh toliko dlakocepit. vsaka normalna mama bo vesela, da oče hoče otorka imet in mu ga bo “dala” tudi za praznike (mislim, kot da so prazniki res tko pomembni dnevi. večinoma so mamam zato, ker se bojijo bit same, ker ne vejo kaj bi počele same s seboj, pa imajo raje ob sebi otroke, da jim ni preveč dolgočasno in žalostno).

veliko je očetov, ki se od otrok distancirajo in nimajo časa zanje in jih otorci ne zanimajo. tisti, ki imajo očete, ki se zanej zanimajo, naj imajo z njimi čim več stika, ne pa čimmanj. sej otrok ni nič manj mamin, ko je z očetom. in očetova babica ni nič slabša od mamine. stiki so OTROKOVA PRAVICA, ne skrbnikova. njegova dolžnost je, da jih OMOGOČI.

Oprosti Katarina ampak nekaterim prazniki nadvse veliko pomenijo. In če tebi ne potem tega ni potrebno pospološevat. Meni osebno je vseeno koliko vikendov na leto sem sama, ter koliko časa med počitnicami (itak nisme učitlejica in nimam celih počitnic dopusta!), ker sploh nimam problema bit sama (še takrat ko sem slučajno kakšen dan ali urico sama nisme tako osamljena kot vsa leta zakona!). VENDAR so mi nekateri prazniki SVETI npr Božič, Velika noč, Miklavž – zakaj? Zato ker so povezani z rituali, ki me spominjajo na moje otroštvo in vse te lepote bi tudi rada posredovala mojim otrokom. Če ste bili nekateri za to prikrajšani mi je zelo žal, ampak JAZ takrat pa res hočem biti z mojimi otroci. Zbere se cela širša družina in vsi zelo pogrešajo moja otroka kadar ju ni – posebej žalostno se mi zdi, ker vem, da ex in njegovi teh praznikov ne spoštujejo, niti nimajo do njih nobenega odnosa…

Ne vemo za kaj gre pri starših punčke o kateri razpravljamo v tejle temi, vendar predvidevam, da glede na dejstvo kako zelo avtor poudarja, da sta se posebej zmenila za Božič in Veliko noč, da pač tadva praznika obema ogromno pomenita in zato se mi zdi razumljivo, da sta se tako dogovorila – da je zadeva pač “pravična”. Ne vem kdo vidi tukaj mamo kot komplikatorko? Če je on imel hčerko lani za božič in je dogovorjeno, da jo ima mama potem letos za veliko noč, potem je zadeva pač jasna in dogovorjena. Problem je pač v dejstvu, da je velika noč spreminjajoč se praznik (datumsko) in da tega v odločbi niso predvideli. Zato bi bilo popolnoma na mestu, da bi ta oče v začetku leta ali dostojen čas pred tem praznikom napisal vljudno sporočilo hčerkini materi v katerem bi jo opozoril, da pade “njen” parznik ravno na “njegov” vikend in da bi želel urediti, da se “njegov” aprilski vikend zaradi tega dejstva pač prestavi… A je to res tako težko???? No če bi mama “komplicirala” in v to ne bi privolila bi bilo še vedno boljše, da ne teži preveč, saj se bodo zamere tako nahitreje poravnale in gotovo lahko upa, da bo v naslednjih nekaj letih boljše.

Ne glede na živahnost razprave mislim, da je zelo dobro za avtorja, da si natančno prebere kaj mislimo ženske in kako doživljamo te zadeve. Bo lažje razumel svojo situacijo. Osebno sem v zadnjih letih iz ogromno pogovorov z moškimi dojela kako dojemao svojo očetovsko vlogo in predvsem spoznala kako resnično slab oče je moj ex. Res je bilo zelo poučno in predvsem koristno poslušati moška stališča, mnenja in predloge in sem se iz tega ogromno naučila.

Mislim, da le avtor sam ve kako so živeli preteklih 8 let, zakaj so danes tukaj kjer so in verjetno tudi zakaj mati “komplicira”, pa upajmo tudi kje je njegov “delež”. Če pa tega zadnjega še ne ve potem ga čaka veliko veliko dela na njem samem… Ne glede na dejstvo, da mi konkretna situacija ni niti malo poznana, se vseeno sprašujem kje tiči razlog za tako majhno količino stikov, saj so sodišča pri določanju stikov do očetov neverjetno “prijazna” – kolikor jih hočejo toliko jih tudi dobijo (vsaj zadnjih 5-7 let je takšna praksa). Vsekakor razdalja ne more biti razlog zakaj je stikov tako malo… Glede na dejstvo, da mati hčerko brez težav daje v skrb očetovim staršem , nikakor ne morem razmišljati, da je mati v tem primeru “komplikatorka” in posesivna, prej bi si upala trditi, da ima verjetno zelo tehtne razloge zakaj oče te hčerke nima pogosteje. Ne razumem pa tudi tega poudarjanja pravic z zanemarjanjem dolžnosti (zelo tipična lastost sodobne družbe! razširjena na vseh področjih!). Ker ima “ubogi” očka le en vikend stikov na mesec mu to po mnenju mnogih “pripada”, čeprav bo tako mati ob praznik, ki ji ogromno pomeni. Kje pa je ta oče takrat, ko je bil ta otrok bolan, z visoko vročino, je bruhal, jokal od bolečin, je bilo potrebno vsako uro zamenjati posteljno in obleko, vse to oprati, pa takrat, ko se je otrok poškodoval, bil v bolnici, kje je bil oče, ko se je dojenček cele noči jokal zaradi krčev, ko mati ni zatisnila očesa, pa kasneje vsako jutro, ko je otroka potrebno zbuditi, ga obleči in odpeljati v vrtec, pa takrat ko so mater iz vrtca poklicali, da je otrok zbolel in je seveda nemudoma oddrvela iz dela po otroka, pa vsak dan, ko je bilo treba po otroka v vrtec, in to pravočasno skozi vso prometno gnečo, pa ko je potrebno npr. alergičnemu otroku kuhati dietno prehrano, pa…. Tisti oče, ki je vse to počel ima vsekakor tudi vse pravice do lepih trenutkov z otroci, do praznikov in počitnic, drugje pa bi si upala trditi, da ima mati, ki je “pokasirala” vse manj lepe trenutke predvsem moralno “pravico” do izbire tistih lepih trenutkov, ki bi jih želela preživeti z otroci, mar ne?

Ne glede na dejstvo, da mnogi od moških, ki jih poznam zelo spoštujejo matere svojih otrok (predvsem tisti, ki so res dobri očetje; nekateri spoštujejo celo ženske, ki so jih grdo prevarale in odšle z drugimi moškimi?!) se mi zdi, da na splošno vlada mnogo premajhno spoštovanje mater (najbrž ima to v Sloveniji vzdrok v dediščini socrealizma, ki je ženske cenila le kot delovno silo, v Evropi vseeno opažam mnogo večje spoštovanje do materinske vloge ženske, pa četudi je le-ta zaposlena ali pa ne).

Lena39: tudi temu očetu lahko prazniki veliko pomenijo, pa? se bo tehtalo komu – mami ali očetu – pomenijo več? dej no, lepo te prosim. prazniki so prazniki. če ej pogoj za to, da jih prijetno preživiš samo to, da je zraven tvoj otrok, potem je s tabo res nekaj hudo narobe (ne leti direktno nate, ampak na splošno).
mimogrede: v moji primarni družini smo praznovali vse te praznike in je imela mama vse krvave oči če katera od nas otrok ni hotela prit na njeno pojedino. to kar tebi veliko pomeni še ne pomeni, da pomeni tudi drugemu. otorko je lahko to zgolj navada, ne pa nekaj, kar si nooooro želijo ali kar je za njih sveto.

enim pa vikendi veliko pomenijo, ker imamo samo takrat res čaš, pa … naj bi bili moji hčeri zaradi tega vse vikende z menoj, med tednom pa pri očetu?

čigavi so otroci? od mame? od očeta? če daš v avtomat s pijačo kovanec in ven prileti plastenka … čigava je? od avtomata ali od tistega, ki je vrgel kovanec? 🙂)))) dobo jutro.

Katarina, ravno s temle zadnjim postom si ponovno ilustrirala SVOJ odnos do praznikov. Itak je nemogoče, da bi ti razumela, da nekaterim – mamam pač prazniki pomenijo nekaj posebnega. (sem pa slišala, da nekaterim bivšim taščam prazniki tolk ogomno pomenijo, da šuntajo svoje sinove, da morajo takrat pa nujno odvečt otroke stran od njihovih mamic, ki zanje skrbijo v petek in svetek, očetje pa se zanje redko brigajo, na njihove pojedine?!; pa kakšna tanova s podobnimi prazničnimi tendencami se tudi najde….mam občutek, da so praznični rituali bolj ženska zadeva, a ne?)

Saj pravim, za konkretni primer ne vem, to ve avtor sam…zdi se mi pa malo neokusno, da hoče imet hčerko, ki jo drugače redko vidi in je niti ne obiskuje redno, ravno za praznike, ko bi jo več kot očitno rada imela tudi mati (ki drugače 28 dni na mesec pokasira vse delo z otrokom in vzgojo!)… Naj resno razmisli ali mu gre le za princip ali gre za pritiske njegove mame ali njegove nove ali pa res njemu samemu prazniki toliko pomenijo, da si jih želi preživljati s hčerko od katere se itak odtujuje, saj v 2h dneh v 30tih gotovo ne more vzostavljati kakšnih pristnih odnosov. Osebno bi mu raje svetovala naj razmisli kako bi lahko obiskoval hčerko vsaj enkrat tedensko in kako bi hčerkini materi vsaj malo pomagal pri redni skrbi in vzgoji.

Poanta mojega pisanja je predvsem v tem, da najprej opravimo dolžnosti, potem pa se gremo uveljavljat pravice. (sam to v današnji družbi ni (več) tako!). In ja, a ne bi bilo res super imet otroke samo za vikend, takrat ko imam čas, brez obveznosti 🙂)) Jaz sem takoj za to 🙂)) (sam kaj ko imamo mame v večini primerov, ni sicer nujno, poznam tudi celo par odgovornih očetov, da ne bo kdo spet v luft skakal, ki so v tistih parih bolj odgovorni od mater ali pa enako odgovorni; več smisla za odgovornost, za red, za higieno, prehrano in redno šolsko delo)

PS: Če sta tvoji hčeri plastenki in če ju tako tretiraš potem pa naj bosta od kovanca..veš drugi smo pa osebe ne avtomati!

Se v celoti strinjam z Leno, plus tega tudi jaz ne bi rekla, da mama otroka ne zeli dajat v stike ali bi imela ne vem kaksne bolane zamere do bivsega, ker daje pa otroka njegovim starsem, ne? – ki mu lastnega otroka potem sami PRIPELJEJO – gospodicu.

Moje mnenje je, da ce mami ta praznik toliko pomeni (in ocitno ji), se naj stik prestavi, pa bo. Ne vem zakaj komplicirat in to celo zdaj, tik pred zdajci. Vsaj nekaj mesecev prej se pogleda kako je s stiki in se primerno pripravi na njih, se dogovori. Verjetno je mama racunala, da bo imela otroka cez praznike in je naredila plane (sem jih jaz tudi). Zdaj pa se pojavi oce, ki kar nekaj vsiljuje ta svoj zadnji vikend. Njemu je itak vseeno, ce je zadnji vikend, ali pa prvi v mesecu, saj nema veze to…
Je pa en vikend z lastnim otrokom OBCUTNO premalo, da otroka sploh spoznas, da ves kdo in kaj je, zato moj post: naj si uredi vec stikov in to ogromno vec. Naj naredi oce nekaj za otroka, naj se oce otroku prilagaja, tudi mi, normalni starsi se moramo in se prilagajamo otroku, otrokovemu ritmu, potrebam in obveznostim. Tudi ko oba starsa zivita z otrokom, se morata oba prilagajat otroku, tako pac je, ko dobis otroka. Ga naredit – pa ga imet, kot npr. necaka samo enkrat na mesec, je po mojem zelo pokvarjeno od odraslega cloveka. Kaj ce bi tudi mama bila taksna in bi zelela imet otroka samo en vikend v mesecu??? Kje bi bil otrok vmes?
Spoznala sem taksne otroke, kjer so se starsi locli in nobenega vec otroci niso brigali. Zalostno.
To, da je sodisce DOVOLILO stike z otrokom cel vikend in to enkrat na mesec, je pokazatelj, da oce ni nek narkoman, alkoholik ali agresivnez. Zakaj torej samo en vikend?
Morda je problem “denar”. Se je pac potrebno odpovedat pri sebi. Tako se jaz tudi, mi sploh ni problem, pa otroke gledam vsak dan. Prvo otroci, na koncu pa jaz (ce in ko kaj ostane). Ne pa racunat: prvo jaz in moje ugodje, ce pa kaj ostane, pa otrok dobi kaj stran. Po navadi itak nic ne ostane.
Uredit starsevstvo tako, da bo imel otrok kaj od tega, da bo otrok obcutil da ima oba starsa, ki se zanj brigata, zanj skrbita!

Sodim med ljudi, ki imamo radi praznike. Meni sicer praznik kot praznik ne pomeni veliko, mi pa pomeni veliko zato ker gre za čas v katerem sem neobremenjen in sem zato lažje in bolje v stiku z otrokom.

Midva z ex se za čas počitnic in praznikov zelo dajeva zato, ker bi želela v tem času biti čim več z otrokom. Moja ex ob tem poudarja praznične rituale in občutek pripadnosti in domu. Mene navezanost na rituale in (točno določeno) betonsko kocko in posteljo v njej pač nervira, ker se mi zdi, da je bolj pomemben čas in odnos med ljudmi.

O prazničnem prenažiranju pa imam itak svoje mnenje.

Drugače pa …

Meni je iz zapisa padlo v oči, da mati zamujenega vikenda noče prestavit. Če to drži, jo to dela za komplikatorko, ne pa vztrajanje na velikonočnih praznikih.

Nadaljnje vprašanje je, zakaj se je pojavila taka razdalja med otrokom in očetom. Mogoče se je pa mama po ločitvi odselila na drug konec Slovenije, zato ker je tam odraščala in ima tam sorodstvo in oporno okolje.

Če je mama zares komplikatorka, potem tudi selitev očeta bližje k otroku ne bo pomagala, ker se bo mama držala kot pijanec plota sodne odločbe in enega vikenda na mesec. Tudi taki primeri so.

Drugače pa. Sodišča prisojajo zelo malo stikov v primerih, ko se ločujejo pari z zelo majhnimi otroki. Mislim, da smo tukaj vsi zadosti zreli, da nam je jasno, da nekajmesečnika ali 1-2 letnika 2x v istem dnevu voziti čez pol Slovenije ni v nobeno korist. (da o kvaliteti takih stikov ne bi)

Žal take odločbe ostanejo v veljavi tudi ko je otrok starejši. Jih je pa zežko spremenit, ker sodišče praviloma reče, da se je otrok preveč navadil na okolje pri meteri.

Oče, te čisto razumem, vendar ti gledaš iz svojega stališča skupnega skrbištva, kjer počneš s svojim otrokom vse, od napornih zadev naprej in zato seveda meniš, da ti pripadajo – zasluženo – tudi lepi praznični dnevi. Ta pravica je nedvoumno nesporna in je tudi jasno, da med prazniki vsekakor lahko otroku vsak pač posredujeta svoj vrednosti sistem. Vendar je pri tebi pomembno dejstvo to, da ti resnično za otroka skrbiš. Nisi le občasni striček, ki odpelje otroka mal na zabavni vikend paket.

Dejstvo je, da imajo v sodnih odločbah prazniki in počitnice (saj je menda jasno, da se tudi med počitnicami, ko je otrok z materjo, stiki – redni tedenski in vikend – pa ja ne izvajajo, mar ne 🙂)) pač prednost – višjo pravno veljavo – nad rednimi stiki. Težava tele konkretne odločbe je, da ne upošteva sprememljivosti Velike noči in ne vsebuje določila kako ukrepati, če to sovpada z drugo pravico. Ker tega ne vsebuje po pravno velja (sem vprašala za pravno mnenje!!), da pravica do vikend stika odpade (tko izi!).

Kolikor sem jaz razumela avtorja, on sploh sprašuje katero določilo praznik ali vikend ima višjo prioriteto. To upam,da smo mu sedaj odgovorili. Če pa se iz naših konfuznih odogovorov ne znajde pa je res najbolje, da še sam vpraša svojega odvetnika.

In jasno, da mati “komplicra”, ker se svoji legitivmni in pravno določeni pravici do praznika noče odpovedati na račun hierarhično manj pomembne pravice očeta do vikenda. Avtor ni nikjer omenil, da je z materjo poskušal skleniti kakršenkoli dogovor o menjavi – sprašuje če je to možno. In odgovorili smo mu, da možno je, ni pa nujno, da bo uspel… Da pa je verjetnost uspeha zelo velika, če poskuša pravočasno (mnogo mnogo prej) in vljudno. Če pa je do danešnjega dne nastopal in mahal s svojo vikend pravico pa je najbrž mama že precej iritirana od izsiljevanja in bo težko pristala..

Kolikor sem jaz razumela avtorja imata red okoli praznikov določen od lani, torej sklepam, da ne gre za kakšno staro odločbo o stikih. Sploh pa kdo pravi, da je potrebno otroka med tednom voziti čez celo Slovenijo???? Prideš v otrokov kraj in si z njim par uric – večina se jih zmeni celo v stanovanju matere in otroka, če je ta majhen, ali pa obiskujejo otroška igrišča, slaščičarne, nakupovalne centre, predstave, ipd..ni neka kvaliteta, vendar preživet čas pa je! (na take kraje vodi ex moje prijatljice svoji hčerki, eno od enega leta dalje, že skozi, ker tip pač nima obstanka doma in se mu zdi, da mu mora nekaj “dogajat”, čeprav vsi stanjujejo v lj). Poleg tega pa sedaj ne vem ali se pol avtorjevi starši vozijo na obiske k vnukinji čez celo Slovenijo večkrat mesečno ali pa oni tam stanujejo (ali pa kje bližje), kar spet pomeni, da bi oče, v primeru, da bi se toliko angažiral, da mu 400 km tedensko ne bi pomenilo težave, itak lahko dobival z otrokom pri svojih starših – takorekoč v nekem “domu”.

Enako kot Noni tudi jaz predlagam temu očetu naj resno razmisli kako bi za svojega otroka kaj skrbel ne pa samo to kako bi se z njim fino imel čez praznike in vikende. Če bo spremenil svoj pristop v bolj odgovornega bo šele tako postal res oče svoji hčerki. Če bo pa nadaljeval kot je začel..potem pa bo velika verjetnost, da čez par let hčerka ne bo hotla pridet k njemu niti čez vikend, ker bo vikende raje preživljala s svojimi vrstniki v svojem kraju. Tisti stiriček, ki ji pravi,da je oče jo bo prav malo brigal (še na mamo se bo rade volje požvižgala, sam kaj ko je tam ipak toplo zavetje, hrana, oprane obleke, …)

Zadnji vikend v aprilu uradno sploh ni praznik, daleč od tega, in tudi počitnice so uradno samo do petka, 29. 4., če že ceframo in kompliciramo. Otrok bi v tem konkretnem primeru v miru dal skozi vse potrebne in nepotrebne rituale z butarcami, jajci in šunko – in vse prebavne motnje, povezane s tem, v miru prestal med podaljšanim vikendom z očetom.

Ne vem no, meni je logično, da so moje želje in plani na drugem mestu, važno, da se imajo otroci fletno (to se imajo pa tudi pri svojem atiju). Jaz tudi naš skupni dopust planiram tako, da se nikoli ne pokriva s kolektivnim dopustom od bivšega, da ja lahko izkoristi čim več počitnic in skupnega časa z otroki (včasih izkoristi, včasih pa tudi ne).

Me pa zanima, ali vam ob ločitvi ni bilo jasno, da se bo hočeš nočeš treba kar nekaj časa prilagajat bivšemu zakoncu?

Pa ja, se strinjam, ampak to v idealnem primeru velja za oba starša, torej je fajn, če se poišče srednja pot.

Bravo neugodna !!!!! Izgleda, da si rešila tole bedasto provokacijo! Kako to, da tega, da je zadnji vikend v aprilu pravzaprav tisti katerega sobota je 30.4. do sedajle sploh ni nihče “opazil”.

Zdej mi je postalo jasno kdo je v avtorjevi familiji “komplikator”????? Problem velike noči bi bil torej le v primeru, da ima v odločbi napisano, da je otrok z njim natančno četrti vikedn v mesecu 🙂))

PS: Jaz se od ločitve dalje ex ne prilagajam več in se tudi ne mislim več – nikoli!!! Se pa še vedno prilagajam otrokom in njihovim obveznostim, boleznim, nastopom, športnim udejstvovanjem in vsemu ostalemu.. ni problem. Včasih smo imeli doma probleme, ker je bila agneda od egoističnega ex in predvsem njegove familije pred vsemi temi naštetimi zadevami, sedaj je zame ni več. In je mnogo bolj enostavno 🙂))

na koncu je itak najboljše to, da otroci rasejo in se tam pri 15 že upajo upret staršem ter uveljavljat svojo voljo. in potem so starši presenečeni, ko ugotovijo, da so s svojimi prepričanji močno falili, da si je otrok od vedno želel vse kaj drugega kot to, kar so starši mislili, da si oz. da je dobro zanj.

lena: malo humorja ti ne bi škodilo. 🙂))

Meni gre formalistična logika zelo na živce, ne glede na to, kdo jo uveljavlja.

Prvič zato ker, sodišča skupno skrbništvo dopuščajo samo če se starši strinjajo. V kolikor pa je eden od staršev proti (ne glede na to, kakšni so razlogi!) ta možnost ni več opcija. Proti pa so večinoma mame, ker to marsikdaj pomeni, da bodo otroka imele manj časa, kot če očetu vsilijo samo stike. Seveda pa priznavam, da obstaja tudi preveč komot očetov, ki so jim še samo stiki preveč.

Sam sem imel prekleto srečo za skupno skrbništvo, ker je bila moja ex brezposelna in si ni upala težit in nasprotovat, ker bi izgubila mojo neformalno finančno podporo do prve postločitvene zaposlitve. Preživnine zase, ker je bila brezposlena po lastni odločitvi in ob mojem izrecnem nasprotovanju, ne bi dosegla nikoli. Med nama je začelo pokat, ko se je gospa gobajagi finančno osamosvojila. Ko je dobila prvo plačo mi je direkt povedala, da bi v taki situaciji skupnemu skrbništvu nasprotovala, ker mora zdaj otroka preveč deliti.

Nadalje, poznam veliko primerov, ko očetje za svoje otroke zelo skrbijo, tudi v bolezni in šolskih tegobah, pa imajo formalno določene zgolj “stike”. Zadeva deluje seveda (tudi, ne pa samo) zato, ker se matere tukaj sodnih odločb ne držijo kot pijanc plota in ne merijo časa z lekarniško tehtnico.

Par uric? Meni se zdi odnos starš-otrok vse kaj drugega kot nekakšen vljudnostni obisk za par uric v neki kafani, nakupovalnem centru ali v nekem x stanovanju.

Legitiimnost praznikov …Tudi moj način preživljanja praznikov, da se mi zdijo praznični rituali naravnost pr’tegnjeni, je z vidika vzgoje mojega otroka popolnoma legitimen in imam vso pravico otroku to sporočilo tudi posredovat. Zame je “družina” vse kaj drugega kot prenažiranje 3 generacij za isto mizo, pri čemer se člani te “družine” med sabo dejansko ne morejo.

p.s. 15 letnik, ki bi mi skušal karkoli vsiljevati s čimer se sam osebno ne strinjam, pri meni ne bi prišel daleč. Pri 15 letih je vse kar zna samo otresanje jezika. Ko pa bo pri svojem kruhu in izven mojega stanovanja pa se v njegov laf ne bom več vtikal. Dokler pa živi na “mojem” in z mojim denarjem, pa je zame nezrel otrok, ki rabi starše.

pp.s. Res bi bilo potrebno artikulacijo pravic v tej sodni odločbi videti. Prazniki, dela prosti dnevi in počitnice niso ravno sopomenke. (Vprašanje pa je, če se sodniki tega zavedajo).

Na nepremicnine.net ni ene same regije v Sloveniji, kjer bi ne bilo prostih stanovanj. Ti brezposelno cudo z avtom za 50 eurov in z 10 pari solnov iz bolhe.com (ali je bolha.si), ki otroka oblaci v preprane cunje in solne, pa itak ni na stopnji razvitega cloveka, ampak cigana. Se bo ze moral kaksen pravi in dober oce tu javit, da mi bo pamet solil.
250 km je Slo po dolgem in pocez, tam nekje, 50 km gor ali dol, nema veze. Tu v mojem mestu se ljudje po uro in pol vozijo vsak dan v sluzbo, moj sorodnik ki pa ima firmo izven nya, pa se vozi v sluzbo (sem bila enkrat z njim, se mi je zmesalo) iz nya malo po mestu, dosti pa po avtocesti (kjer vsak dan ziher stojis pol ure do uro in pol) tudi po dve uri. In ne joce kot ti zapeckar. Jaz sem sicer slovenska zapeckarca, pa se tudi vedno selim cim blizje sluzbi, ker sem pac tak kot ti, s tem da imam dosti drazji avto od tvojega in da nosimo vsi nove cunje 😉.
Ja oce se vozi do otroka in se celo po slovenski televiziji je bil en tak primer, kjer je govoril oce za naso drzavo, moj vrlo smotan tast je to videl in se kr zjokal, kako ima ta clovek rad svojega otroka. Tukaj smo mi ze veckrat gledali taksne primere ali poslusali o njih v pogovorih, tak ti je pac to. Seveda pa je za slovenskega zapeckarja Kotlotka nekaj taksnega nemogoce in nedojemljivo. Te razumem, saj ves. Ko se najes antidepresiv, si itak predolgocasen.

Mhm, stanovanja so že prosta, pa so zastonj tudi? Če jaz kupim avto za 50€, to še ne pomeni, da nabavna vrednost ni znašala vsaj 50 000€. Me pa tvoj dražji avto en k… briga. Ti sicer praviš, da nosiš samo novo, v isti sapi pa ugotavljaš, da so še vedno cunje. Torej ?? Kdo se napravlja kot cigan? Pa še to, ne žali ciganov, kaže na usmeritev kjer so zate ljudje in “nadljudje”. In lepo ko ugotavljaš, da se je na take razdalje vozit neprijetno. Pa slovnico ti še vedno sosedova krava čika 🙂).

Popolnoma soglašam in vedno znova zatrjujem, tudi sodnicam na sodiščih, da takšen stik ni ničemur podoben, je nekvaliteten in če malo pokukam v ZZZDR nezakonit. Zadeva se bo uredila šele po uvedbi materialne in kazenske odgovornosti za sodnike !!!!!!!!!

🙂)) Poznam celo goro očetov katerim stiki pomenijo obiske v nakupovalnih centrih, macdonaldsih, zabaviščnih parkih in bazenih. Ker enostavno ne vedo kaj bi z otrokom počeli in ga v svoje stanovanje (veliko nekajsobno, da ne bo pomote; če je vikend grejo tja včasih celo prespat, če ne grejo na vikend, v hotel ali z avtodomom..) domov niti slučajno ne peljejo pa čeprav je v istem mestu. In takih je mnogo… Še več mnogo je takih, ki svoje otroke v času stikov uturijo svoji mami oz. staršem, sestri/svakinji ali pa svoji tanovi….Poznam seveda tudi drugačne, take, ki za otroke zgledno skrbijo (bolj kot mame), poznam take s skupnim skrbništvom, ki jim je to v veselje (v bistvu nekako obema, saj jima paše čas za kariere in prosti čas zase), tko da… Še več kot teh je zlo korektnih očetov, ki kot piše Oče skrbijo za svoje otroke v dogovoru z njihovo materjo pa čeprav jim skrbništvo sploh ni dodeljeno ampak ravno tako postavljajo dolžnosti pred neke pravice. Poznam tudi očete, ki so se odselili daleč in se nadvse trudijo, da vzdržujejo stike z otroci na daljavo in se vozijo par sto km v eno smer pa čeprav samo na stik v kafani 🙂)) In v teh zadnjih primerih ne poznam mame, ki ne bi bila tega vesela in taka nikoli ne “komplicira” ob stikih (vsaj po največ 3h letih od ločitve dalje, ko se čustva umirijo, ne več).

Tko da..večina postločitvene realnosti stikov je odraz odnosa očetov do svojih lastnih otrok in je zelo malo v zvezi s sodnimi odločbami – itak smo že večkrat ugotovili, da stiki v smislu zahteve po skrbi in izvajanju enostavno niso izterljivi (očetje zamujajo, si zmišljujejo, pozabljajo,….). Le zelo majhen delež sodnih določb je narejen v resnih sporih staršev (nekaj % nič več!) in v teh primerih so odločitve res lahko vprašljive (to pa je itak večna tema evaluiranja delovanja institucij).

Oče, tvoja sitaucija je kot moja pač na moč specifična in nekako ni v sredini Gaussove krivulje skrbi za otroke. Zavedaj se že enkrat, da ste moški zelo zelo različni kar se tiče pojmovanja otok in družine. Poleg tega pa vsakdo izhaja iz nekega okolja in ja v mojem okolju veljajo nekako podobna pravila (tudi v tvojem očitno ko praviš kakšne ločene očete poznaš), vendar sem pogledala tudi malo čez planke naše soseske in ugotovila, da je življenje “tam zunaj” mnogo drugačno…

Glej, tudi manj lepo moško realnost odnosa do otrok poznam in je nočem zanikat.

Ampak zato si ne pustim tupit, da naj se 2 uri vozim čez Slovenijo zato da bi otroka peljal na sok in v šoping, pa da naj bom vesel za to milost božjo.

V okolju iz katerega sam izhajam imajo ločenci problem s tem, da se pulijo za čas z otrokom. Sodne odločbe pa so praviloma argument omejevanja časa med očetom in otrokom, kadar se to bivšim zazdi, kadar jim paše kam it, otroka z veseljem pripeljejo k očetu.

Meni gre res na živce, da nas moške zaradi mandeljcev (pa magari da so res v večini), ki zapustijo svoje otroke skupja z njihovo materjo, vse skupaj tlačijo v isto vrečo.

Mislim vsaj, da si vsaj primarno zaslužimo individualno obravnavo, da (vsaj nekateri) odstopamo od tega vzorca.

Če ni individualne obravnave in se posledično vse obravnava po istem kopitu, smo potem res vsi moški glih.

New Report

Close