kaj to pomeni ??
pozdravljeni, moj partner ima malce čudaški karakter. To pomeni, da če se ujezi noče več govorit – lahko mesec, dva. Tudi če ga pokličem se mi ne javlja. (spičiva se zaradi tega, ker on ne razume heca), npr. sva šla na sprehod, pa sva srečala tam tudi lušten par, pa je reku, da je punca luštna, jaz pa mu rečem, da je res in da zakaj se pa ne potrudi, da bi dobil boljšo od mene, pa mi je tako to zameril, da bogpomagaj:((
Vem da se ga spreobrniti ne da, vendar ne vem zakaj je tako problematičen. Do vseh se tako obnaša (do njegovih najbljižnjih in mene). Zelo me utruja in počasi se oddljujeva. Ko pride ven iz te jeze, pa je čisto okej. Resnično se ujezi zaradi ene brezvezne zadeve. Če ga kdo od sodelavcev podraži, mu tako zamerni, da nikdar več ne govori z njim. Ima še aktera tako “čudaškega ” partnerja????
Zakaj ga pa hecaš na tak način, če veš, da je občutljiv na to? Pa tudi ni prijetno, da ga zabiješ s tako cenenim odgovorom, kot je “pa si drugo najdi”. Če bi s epohecala na način, da je pša tebi tudi fant všeč pri tistem paru, bi verjetnod rugače izpadlo.
Vseeno pa ni normalno, da kuha jezo tako dolgo. Ko praviš, da noče govorit 2 meseca s tabo, kaj potem ta čas počneta? Se sploh dobivata, je ves čas tiho ali kako?
Zgleda tvoj partner vse zelo resno jemlje, v vsaki pripombi vidi napad nase, potem pa se otročje kuja. Ti pa tud no, ga provociraš namesto da bi se vsedla z njim pa se pomenila o tem.
Imata resen problem!!!
V svojem bistvu je tvoj partner majhen kot zrno graha in vse življenje bi morala paziti, da ga ne pohodiš in stlačiš. Si tega želiš?
Veš kaj to pomeni? Da ti sploh ne boš več ti, ampak boš tipajoče hodila okoli njega kot mačka okoli vrele kaše in vedno tehtala, kaj smeš reči in česa ne in se bala posledic.
Ignoranca, s katero te kaznuje, sodi med čustveno zlorabo in tega si noben človek ne bi smel dopustiti. Je nasilje, ki posega v čustva dragih oseb.
Dobro premisli, če si želiš ustvariti skupno življenje in družino s tem partnerjem. Ti boš morda še zmogla, otroke pa bo njegov način zaznamoval že zelo rano.
Tudi on sam je bil čustveno zlorabljen, zato ima o sebi nizko samopodobo, ki jo prikriva z Egom (ignoranco), ki ni nič drugega kot sredstvo samoobrambe.
Odnos med vama nima zdravih korenin in ne boš ga spremenila, ker se spremeniti ne da. Samo on lahko prepozna svoje vedenje kot patološko in nekaj ukrene, če želja izhaja iz njega samega. Spregledal pa tega ne bo, dokler bo njegova manipulacija imela moč nad vami. In nikar si ne umišljaj, da si rešiteljica njegove hibe.
Žal mi je, a tako je.
PS: samozavesten moški bi na tvojo pripombo odgovoril s “zame si ti najboljša!”
Joj, Tessa, hvala za odgovor.
Mama njegova je ista. Vsaj tako mi je pravil, da je včasih, ko je on odraščal odšla za en dan kar v gozd in se potem vrnila:(( in z nobenim niti spregovorila besedice.
ON SE ZAVEDA TEGA RAVNANJA. Mi je celo rekel, da ima po njihovi žlahti to prekleto trmo in da je ta trma kriva, da je imel vse zveze slabe in kratkotrajne. To pomeni, da je prevzel vzorec???
Koliko časa sta skupaj? Pusti ga, resno. To, da je pobrat trmo od mame, mu služi kot perfekten izgovor. Naslednjič ko se namula, ne hodi za njim, ne piši mu smsov, ne sprašuj ga nič, obnašaj se normalno kot da tega ni bilo. Če te ignorira, ga pusti na miru, ne lazi za njim. Organiziraj si lajf po svoje, pojdi kam, s prijateljico, sodelavko… tudi ko te bo le kontaktiral, mu ne odpiši takoj, sploh pa nikar vzhičeno v stilu O, končno…ko te bo sam kontktiral, se obnašaj tako, kot da sta se videla prejšnji dan. Potem boš pa že sama videla, kako je močna želja, da ostaneš s takim užaljenčkom.
on se zaveda svojega vedenja. NE ZAVEDA pa se, da je to “bolezensko”, da s tem uničuje vse okoli sebe in da najbolj prizadane ljudi, ki jih ima rad. Samo vedeti ni dovolj.
Poskusi si dati recimo en mesec na razpolago in v tem času: ne premišljuj, kaj in kako mu boš nekaj povedala in naj se te njegova kazen ne dotakne. Če zavrne kosilo, mu ga naslednjič ne skuhaj, ne kliči ga in končno začni živeti tudi svoje življenje. Če imaš ti drugačne načrte kot on, pri njih vztrajaj. Če se hoče prepirat, se obrni in pojdi iz prostora (uporabi isto orodje kot on), ko se pomiri, se vrni in se delaj, kot da nič ni bilo.
S tem mu boš pokazala svojo NEDOTAKLJIVOST in sporočila zahtevo po spoštovanju. V nekem obdobju bi se morali začeti kazati znaki (drobni) k spremembi, če je nanjo pripravljen, ker mu boš na ta način dala vedeti, da te ne more prizadeti.
Kako pa boš ti vse to prenašala v sebi, je druga pesem. Če se ti dovolj ceniš, potem ti bo z manjšimi bolečinami uspevalo in na koncu se boš cenila bolj kot si misliš. Če pa boš obupavala ob vsakokratni kazni, potem tudi tvoja samopodoba ni najlepša in boš morala nekaj narediti zase. Če pa ne boš spremenila svoje samopodobe, utegneš vse življenje privlačiti enake ljudi, enake moške. VREDNO se je potruditi. Malo si preberi literaturo o samopodobi in samozavesti. To kar mi vidimo navzven je samo vrh ledene gore!
pa ti resnično sama sebi verjameš, da kaj takega in ob takšni priložnosti res rečeš samo za hec? Za moje pojme je to malo čuden smisel za humor oz. bi jaz temu rekel precej drugače.
Glede na teorijo, da si izbiramo partnerje, s katerimi bomo nadaljevali odnose iz primarne družine se mi zdi, da bolj pasat skupaj enostavno ne bi mogla.
Glej njega ne moreš spremeniti. Tessa je lepo napisala kako ravnati sebi v prid. In to moraš narediti zaradi sebe ne njega. Verjetno boš pa opazila, da ko se boš začela postavljati za sebe, da se bo on še veliko bolj odmikal ali pa se bo celo odmaknil za vedno. Ne vem zakaj sebe ne ceniš, ko si rekla, pa drugo boljšo najdi. Tako njemu osebno sporočaš saj vem, da nisem najboljša in mogoče tudi zaradi tega pač s teboj tako ravna. Ne najboljše. Vse je krog ja.
Čustveno nezrel moški, z molkom oz. čustveno neodzivnostjo, hladnostjo, te skuša kaznovati, tako kot majhen otrok, ki kuha mulo, da bi se ti počutila krivo, ker si ga “prizadela”, čeprav gre la za nedolžno hudomušno opazko. Po moje s takšnim človekom ne moreš živeti, ker te bo postopno uničeval.
Lahko pa mu svetuješ, če je pripravljen kaj narediti na tem, da se spremeni, za kar je potrebno prvo priznanje, da je on tisti krivec, ki krha odnose z ljudmi zaradi svojih otročjih reakcij z manipuliranjem (čustvenim odtegovanjem).
Kaj bi jaz naredila na tvojem mestu?
Rekla bi mu..lej dragi veš da te imam rada zato bi rada da se v odnosu oba počutiva dobro. Prosim povej mi kaj lahko naredim, da ne bo prišlo do neljubih izpadov komunikacije med nama? Mene to da ne komunicirava zaradi manjših konfliktov moti (poveš kako čutiš). Meni partner pomeni prijatelja, zaupnika (poveš kaj ti partner pomeni) in v tem času tišine tega pri tebi žal ne dobim in se zaradi tega oddaljujeva eden od drugega. Rečeš da ne bi rada, da bi se zadeve še naprej tako odvijale in bi z večjimi problemi prišlo tudi do večjih / daljših obdobij tišine ker bo to pripeljalo v konec razmerja ker se oddaljujeta in se razmerje ohlaja. Poveš da si ga v zadnjem takem obdobju pogrešala (poveš kako si se počutila), da ga potrebuješ kot prijatelja in partnerja. Vprašaš kaj lahko ti narediš da do teh obdobij ne bo prihajalo in da ga razumeš da je on tak in je občutljiv na določene stvari, ampak da bi bilo dobro če bi kako drugače odreagiral. Da odnos med partnerjima je malo drugačen kot odnos sestra, mama in je več stvari za uskladiti in komunicirati in se partnerja bolj potrebujeta med sabo. Ne pozabi ga vprašati po občutkih kako se on ob tem počuti , zakaj se odzove na tak način (po vsej verjetnosti izvira to iz otroštva – kot npr. moj ko je ob vsaki resni temi pobegnil ali zamenjal temo – ker doma ni nikoli prišel s pogovorom nikamor in ga nihče ni poslušal ampak so samo “terali svojo” je čez čas nehal komunicirati z njimi delikatne stvari ker je videl da nima smisla, saj je rezultat vedno enak – tako kot oni želijo). Midva sva to s pogovorom razrešila, saj sem mu povedala da pri meni tako ne gre, da v življenju bo veliko resnih stvari se za pogovorit in pogovor je point partnerstva in da partnerja ki ne komunicira si ne predstavljam (glede na to da sem taka gofla) in da jaz nisem navajena tega od doma. Da je on ta vzorec prinesel iz primarne družine, jaz pa sem prinesla drugega in sedaj bova morala oba najti nekakšnega ki bo ustrezal obema ker drugače bova nesrečna. Da jaz nisem njegova mama, sestra niti foter in da me zanima njegovo mnenje in da če bo argument pretehtal mojega ga bova upoštevala, da pa jaz ne morem vohat kaj on želi če tega ne pove (žal nimam teh zmožnosti). Da ali bo povedal kaj želi in misli ali pa bo nesrečen ker nikoli ne bo po njegovo (ker pač tega ne pove). In da če se želim o čem resno pogovoriti to še ne pomeni napad na njega (ker doma so se resno pogovarjali samo o problemih in je resen pogovor bil vedno kreganje) in to ni kreganje, ampak potrebujem še njegov pogled na zadevo in da najdeva skupno rešitev.
Imam pa občutek, da je tako tvoj kaznoval svoje starše če so ga prizadeli (in pač samo tako zna) in ker se ti v tem času vztrajno trudiš prit do njega (sms-i, telefoni vprašanja in verjetno zaradi slabe vesti delaš stvari ki jih ima rad) dobi potrditev da je to vedenje pravilno. Če bo po pogovoru (tem resnem) to še počel bi jaz ubrala enako taktiko. In ga ne bi šmirglala 5 % (nobenih sms-ov, telefonskih pogovorov, sporočil, besed), bi živela kot da živim sama in delala kar me je volja. Bila bi hladna, povečala število izhodov s prijateljicami na popoldanske kavice (ne nočne ker to je sporno), kuhala če bi bila jaz lačna, ne spregovorila niti ene besede in nikakor ne pokazala da sem zaradi “tišine” slabe volje. Verjemi to bo “palilo” ker njegova taktika pridobivanja pozornosti ne bo več vžgala in ga bo zanimalo kaj se dogaja s tabo, morda se bo ustrašil da te izgublja (kot sem rekla mojmu…dragi bodi srečen da se sekiram in sem prizadeta (joka, stokam itd.), ker problem boš imel ko se Maja enkrat ne bo več sekirala, sam veš da sta že dve osebi v tem predalu (povedela kateri) in če želiš biti z njima kar povej)….. Problem je bil rešen!!!
Veliko sreče in sporoči kako bo šlo.
lp Maja
Maja podpisem, zelo lepo napisano.
Tudi jaz sem se podobno odzivala in sicer zato,
ker sem bila custveno prizadeta.
Sedanji partner je obziren, zato nimam vec tezav.
Mavrica, zate je to hec, za njega pa ni, ker mu odpiras globoke rane
iz otrostva.Pomisli, koliko let nosi te rane v sebi, zato
z enim pogovorom ali celo zasmehovanjem to ne mores
spremeniti. Poskusi raje razumeti in ne bodi cinicna, saj
s svojim “hecom” das vedeti, da ti ni bilo prav, ker je
pohvalil drugo zensko ?! Se motim?
Nisem prepričana, da je partner Marvrice sposoben prenesti takšno leporečenje, čeprav nosi eno samo resnico, še manj pa jo je sposoben dojeti. Mislim, da bi jo po hitrem postopku odpravil “nehaj težit!” in živel svoje življenje kot ga le zna.
Njena pripomba, ki jo navaja kot hec glede lepe ženske pa je samo klic na pomoč, ker sama od njega žal ne dobi kaj dosti komplimentov, da bi pozitivno vplivali na njeno samozavest. Moški, ki ima rad svojo partnerko in jo toliko pozna, da je nesigurna v sebe, ne bi nikoli izrazil svojega mnenja do druge ženske ob svoji.
Maja, zelo lepo si napisala. Poskušala sem rešiti na lep način. Rekel mi pa je ravno tako, kot je zapisala TESSA-“nehaj mi težit” ! Sploh mu ne smem reči, da se bova lepo pogovorila. On ne mara poslušati tovrstnih pogovorov niti se ne pogovarja o odnosih. On bi se pogovarjal samo kar je okoli tehnike, nikakor pa ne o medsebojnih odnosih. Omenila sem tudi naj si prebere te poste tu gor. Pa si jih je. Pa mi je rekel, da so to pisali samo tisti, ki so nenormalni in prfuk…..jeni (nisem napisala grde besede) in da so “kao” vsi posti napisani meni v prid in proti njemu !!! Torej, iz te moke kruha ne bo. Zelo je težka osebnost !
Polpolnoma pa se strinjam Tessa s tvojim odgovorim in tudi tvojim Maja.
Jaz svojega posta nisem vzela kot pristranskega oz. nikakor ni bil mišljen kot da tvojega obsojam. Moj post je nastal na podlagi lastnih izkušenj in res ne razumem kje je on prebral da je proti njemu (ko rečem da ga ne obsojaš, da se skušaj pogovorit, ga razumet itd.)
Lahko mu poveš, da sem tako jaz kot moj imela kar težko otroštvo (tako verjetno kot večina) in je vsak v zvezo prinesel svoje vzorce, travme, predstave itd. Če teh stvari ne prepoznaš in se jih ne zavedaš, uničujejo tako tebe kot partnerstvo. Zakaj je toliko ločitev? Ker vsak prinese vzorce iz primarne družine in misli da je to edino pravilno ker se v zveze podajamo vedno starejši pa so te zadeve v nas še bolj zakoreninjene in nismo pripravljeni toliko popuščati.
Sama sem imela v partnerstvu kot v službi probleme in to ogromne za katere sploh nisem vedela kaj je vzrok. Potem sem spoznala da so problem izkušnje iz otroštva in odnosi. To sem spoznala šele po tem ko sem se zaposlila….. z direktorjem sva imela konflikte, večkrat sem se jokala, bila sem pod stresom in nesrečna…. Potem me je en dogodek streznil….. ugotovila sem, da ima moj direktor enake vedenjske vzorce kot sta jih imela moja mama in oče in da sem se ko sem se uprla njemu v bistvu se uprla tudi mami in očetu (ne znam pojasnit… v glavnem po ne vem kolk časa vedenja mojega šefa kot sta se vedla moja starša sem končno zbrala pogum, ki ga doma nisem nikloli imela in se uprla). Sledil je pogovor s šefom, ki mi je povedal svoje izkušnje iz otroštva in tako sva videla v čem je problem najinega odnosa.
Ko sem zanalizirala zadeve in prišla do ugotovitev ter rešitev kako se osvoboditi vzorcev ki sem jih prinesla iz primarne družine sem šla po potrditev k psihoterapevtu. Sedaj z odnosi nimam več problemov ker se zavedam in prepoznam vzorce in svoje vedenje in ukrepam predno je prepozno. Poleg tega pa sem dala skozi dosti izobraževanj in branja na to temo, tako da sem sedaj cool.
Če se ne bosta osvobodila vsak svojih vzorcev si predstavljajta kako bogi bodo vajini otroci in če tega ne bodo sposobni vajini otroci, kako bodo bogi šele vajini vnuki.
Enkrat je en predavatelj lepo ponazoril ta začaran krog skozi besede ene ženske na televiziji. Gospa je z družino živela v eni bogi stari hiši kjer so živeli že njeni predniki in nič ni kaj kazalo, da bi bila usoda njenih otrok drugačna. In ko so gospo vprašali če lahko kaj pove je rekla: “Veste mi smo tako BOVGI, že naši starši so bili BOVGI, pa mi smo BOVGI in tudi naši otroci bodo BOVGI”. Nauk zgodbe: Če nočeš biti “BOVGI” kot so “BOVGI” tvoji starši ne delaj napak, ki so jih delali oni!!!
Za tebe pa tvojo situacijo pa še samo en nasvet: partner nej se pogovori o svojem “stanju” s kakšnim psihologom (to danes ni nič takega in človek ki gre k psihologu še ni nor) in naj preanalizirata otroštvo in njegovo vedenje….. če pa ne bo želel oz. iz tega ne bo nič potegnil pa žal za vaju ni prihodnosti. Ker čez leta ko bodo problemi vedno večji se boš z njim počutila kot bi bila sama ali živela z duhovi.
Pa veliko sreče.
lp