Kaj storiti

Pozdravljeni,
prvič sem se znašla pred oviro oz. vprašanjem ”kaj narediti?” Sem mama 10 letnika, s katerim naj bi bile v šoli vedenjske težave. Sin je res živahen, hoče biti v ospredju, z učenjem nima težav. Po pogovoru z učiteljico pa sem se znašla v dilemi. Najprej sem povsem verjela učiteljici in s sinom smo se doma pogovorili o njegovem ”motečem” obnašanju v šoli. Ni zanikal določenih dogodkov, ki so se zgodili (ima eno zame zelo dobro lastnost ”ne laže”), vendar nama je postavil eno zelo dobro vprašanje: ”Sem naredil to kar ti je rekla učiteljice, ampak zakaj pa potem ona drugim, ki delajo enake stvari nič ne reče? Zakaj vidi samo mene?” Najprej sem pomislila, da gre za njegovo obrambo, vendar skozi pogovor sem presenečena ugotovila, da je v razredu tako, kot mi je sin povedal. So namreč učenci, pri katerih ima učiteljica veliko večjo toleranco. Ker smo sina vedno učili poštenja in mu to tudi privzgojili, sedaj ne vem kaj naj naredim. Bojim se namreč, da bo odziv učiteljice drugačen od pričakovanega, da bo potem pri njej slabše zapisan.

Prosim za pomoč.

Tia

Spoštovani,
razumem vaš strah. Predlagala bi vam, da se vseeno oglasite na prvih govorilnih urah, vi, vaš sin, če je možno še oče in povprašate učiteljico podrobno o situaciji v razredu. Tako, da ima možnost svoje povedati sin, svoje učiteljica, da se “dajo karte odkrito na mizo”. Vse ostalo je prostor za manipulacijo in predvidevanja, ki običajno rodijo le še večje in večje dileme, odpirajo vprašanja in dileme.
PLP Nataša D

Sem učiteljica. Verjamem, da se nam to lahko zgodi. Zelo mi je všeč, če starši pridejo na govorilne ure in povedo iskreno, kar jih muči. Sama se res trudim, da bi igrala fair-play, imam pa velikokrat različne razloge, da mi to ne uspe. Včasih vidim pri učencu velik potencial in si rečem: “Ta se je zmožen obnašati drugače in ima tudi takšno družino, ki mu je ponudila osnovne obrazce vedenja.” Pri kom drugem pa vidim, da je dosegel svoj maksimum, da je doma absolutno zanemarjen, da se trudi, ampak mu je tokrat spodletelo … In sem morda manj stroga. Tako kot pri znanju. Sposobnega učenca bom opozorila, da mu tam manjka vejica, kakšnega manj sposobnega bom pa pohvalila, da se je potrudil in bom malo poškilila skozi tisto vejico. Seveda ne pri kontrolni, ampak recimo pri domači nalogi … Hočem le reči, da imamo učitelji različna ozadja, ki jih po navadi učencem ne razlagamo in se lahko to tudi kdo drugače razloži. Sem pa vesela vsakega obiska in vprašanja, nikakor tega ne jemljem kot napad, ampak kot željo po sodelovanju in razjasnitvi. Je pa res, da smo zelo drugačni in … kakšna starejša učiteljica ali tista, ki ji zelo manjka samozavesti, bi znala to razumeti drugače. Bistveno je le, da ne pristopite v učilnico kot tiste vrste mame, ki ne dela drugega kot zgolj zagovarja otroka in noče ne videti ne slišati o čem drugem. Na to smo učitelji malo občutljivi. Sicer pa smo veseli odprtih kart. 🙂

New Report

Close