Pozdravljeni,

tole pismo sem enkrat že napisala, pa verjetno nekaj ni bilo v redu, da se ni pojavilo na seznamu.

Prepoznala sem se v pismu Mojce o zadovoljstvu v spolnosti.
Pred približno desetimi leti sem v precej pijanem stanju imela izkušnjo intimnosti z deset let starejšo žensko. V letih odraščanja sem iskusila tudi odvisnost od drog. Pred tem so mi bili všeč fantje in po tem tudi, vendar sem vsake toliko časa do kakšne ženske začutila več. Še nekaj istospolnih avantur, grize pa me dejstvo, da sem od tega postala obsedena. Danes imam partnerja – skupaj sva kake pol leta in do njega čutim naklonjenost, bližino, na začetku sem tudi bila zaljubljena. Do ženske – običajno z veliko karizme pa doživim nekakšno odvisnost, v mislih postanem obsedena in prav tu me grize in gloda znotraj saj ne vem več dobro kaj sem in kaj nisem ali kaj se skriva za mojimi doživljanji.
Eden mojih odgovorov je, da se morda ustrašim bližine z dekleti in jo povežem z izkušnjo spolnosti, ne vem zakaj – z mamo dolgo nisva imeli posebej toplega odnosa. Eden mojih odgovorov je, da se bližine itak bojim.

S fantom se danes dobro razumem, tri leta sem čisti abstinent in življenje se mi obrača na bolje. Vendar mi vprašanja ostajajo, sicer manj intenzivno kot nekoč, pa vendar.

Ali imate morda kakšno misel, ki bi mi odprla nov pogled na mojo notranjost?

Serene
N.

Spoštovana Serene,
če ste na vseh področjih tako radivedni in podjetni, potem se vam za nadalnjo usodo ni bati.
O sebi ste napisali odkritosrčno, brez olepševanja, poznate se tako dobro, da nimam kaj posebnega dodati,prepričan pa sem da ste s svojim postom opogumili mnoge oklevajoče.

Je to res pomembno? Vsi smo baje malce “obojega”. Če se s fantom dobro razumete in ne čutite potrebe, da bi imeli ob sebi izključno žensko, se ne obremenjujte s takšnimi vprašanji. Če imate potrebo, da vsake toliko malo poeksperimentirate – zakaj pa ne. Prepustite klasifikacijo ljudi po predalčkih statistikom.