Kaj se dogaja z matematiko na slovenskih šolah
Jaz pa opazam se nekaj drugega, da je polno nekih novih izrazov, nam tujih, novih imen, novih nacinov-sistemov dela, in zelo slaba razlaga le teh , nepopolna, neprijetna, komplicirana in mislim, da je to glavni razlog, zakaj se potem nekaj ne razume, ne zna. To sem opazila sedaj pri OŠ v prvem razredu osemletke. Lahko za primer vzemimo samo, pismeno ocenjevanje. Tisti list papirja nam , ki nismo pedagogi cisto nic ne pove. Ocene od ena do pet..pa so nam povedale skoraj vse. In starsi, ki ne spremljajo skozi celo leto svojega otroka, so na koncu lahko zelo sokirani, kaj se pa dogaja v tretjem razredu na koncu, pa verjetno ni potrebno izgubljati besed.
To je moje mnenje, mogoce se motim, ampak tako vidim to sedaj in srcno upam, da le ni vse tako crno.
Lahko je delati z otrokom, ki kar sam od sebe zna, ki ima solo rad, zelo pa se mi smilijo starsi, katerih otroci potrebujejo vec casa, da dojamejo neko snov-stvar.
Ves čas sem ze zadrževala, a ne morem več…
Sem prof. matematike, delam v OŠ. Trudim se, da imajo tudi moji učenci radi matematiko, saj se moje navdušenje res čuti. Čuti se tudi, da sem stoodstotno pri stvari, da so ure pripravljene, da imam rada svoje delo (matematiko in učence) in imam v vseh pogledih profesionalen pristop. Čeprav se bere kot samohvala, imam za vse to dokaze: uspešni učenci – na tekmovanjih in v nadaljnem šolanju (mi sporočajo!) ter moja napredovanja… Poleg tega učenci vedo, da lahko vprašajo, če jim kaj ni jasno. Tudi starši imate to pravico!!!!!! Le zakaj je ne izkoristite in raje pišete take poste??? Govorilne ure in roditeljski sestanki so namreč temu namenjeni!!!
Ure pouka, dopolnilnega in dodatnega pouka pa so namenjene razlagi, utrjevanju, poglabljanju… Zgodi se, da pride k dopolnilni uri tudi kak odličnjak, ki česa še ne razume najbolj, pa se mi to ne zdi problem. Problem je le z učenci, ki se jim enostavno “ne da” delati, ne pri pouku, ne doma, ne hoditi k dopolnilnim uram, saj je najbolj enostavno reči, da je matematika grozna, da je prof. grozna itd. Brez muje se še čevelj ne obuje, pravijo. Če učenec noče, ga ne morem prisiliti. Lahko le pokličem starše (take običajno zelo malo vidimo v šoli) in jim razložim, kaj se dogaja… Žal je tako, da morajo učenci delati, če želijo izdelati razred in kaj znati!!!
Res je, da si sami ne izbiramo snovi in njenega obsega. Določen je z učnim načrtom, ki ga najdete na strani ministrstva za šolstvo. Res je tudi, da so med učitelji dobri in slabi in vse vmes kot v vsakem drugem poklicu, saj se lahko na pedagoško fakulteto vpiše vsak, ki opravi maturo. Res je pa tudi, da obstajajo preveč ambiciozni starši, ki bi radi imeli odličnjake, pa njihovi otroci tega ne zmorejo ali nočejo… Žal inštuktorji večinoma podpirajo lenobo – lenobo učencev in njihovih staršev, ki si dostikrat ne vzamejo časa zanje – je pa že bolj enostavno plačati nekaj tisočakov, kajne? (Ta trditev je iz mojih izkušenj!) Pa še nekaj drugega pozabljamo: za vzgojo in izobraževanje moramo skrbeti oboji: učitelji IN starši! Seveda od vas ne pričakujem, da boste svojemu otroku razlagali snov, bilo bi pa čudovito, če bi vedno skrbeli za to, da naredijo domače naloge… Še vedno sem ponovno razložila snov, če sem videla, da se je učenec naloge vsaj lotil, pa se mu vmes zalomilo. Žal pa ne verjamem, da je ni znal, če naloge niti prepisal ni…
Pa še nekaj me moti. Zakaj tako posploševanje? Matematika je lepa, uporabna in prisotna v vsakdanjem življenju – gedeonova je o tem zelo lepo napisala. Vsaj osnove lahko zna vsak, ki to želi. Učitelji jih bomo radi razložili, če bodo učenci le želeli delati. Sicer pa pričakujem, da bo v devetletki stanje precej boljše, saj so učni načrti manj natrpani, pa tudi več različnih metod bomo uporabljali (nekateri smo jih že dosedaj!).
Lep začetek novega šolskega leta,
Irena.
Vsi vemo, da je matematika zelo pomemben predmet, saj je to celo maturitetni predmet, prav tako pa se vleče matematična rdeča nit skoraj na vseh fakultetah. In naj vam povem, kakšno matematično popotnico ima moj otrok za fakulteto:
1. letnik: izpad matematike več kot 1 mesec zaradi predčasnega odhoda noseče profesorice (bolniška) – v vsem tem času, ko je šola iskala nadomestilo niso imeli otroci niti ene same matematične suplence, čeprav je pomočnik ravnatelja, kakor tudi sam ravnatelj profesor matematike
2. letnik: nadomestna profesorica si zlomi nogo, otroci so ponovno več kot 1 mesec brez matematike. Starši urgiramo, vendar dajo otrokom po prihodu profesorice z bolniške 1 neobvezno matematično uro na teden (zadnja 2 meseca 2. letnika)
3. letnik: Profesorica iz 1. letnika, ki je prišla nazaj s porodniškega dopusta konec 2. letnika, zopet zanosi in spet predčasno zaradi rizične nosečnosti odide na bolniški dopust. Otroci so tokrat nekoliko manj kot 1 mesec brez matematike, vendar dobijo novo profesorico, ki pa sploh še ni diplomirala, še sama študira in zato vsak petek ponovno ni matematike, ker ima takrat profesorica svoje šolske obveznosti na fakulteti. Seveda so imeli v 3. letniku na zahtevo staršev otroci 1 uro na teden več, samo lepo vas prosim, šele eno uro po končanem dopoldanskem pouku. Logično je, da marsikdo ni čakal te ure, ker je bil utrujen in je šel raje domov.
V vseh 3 letih smo starši urgirali, hodili na sestanke z ravnateljem, vendar smo odšli z vsakega sestanka poklapani, saj nas niti on niti ostali profesorji niso jemali resno. Ves čas samo obljube, da bodo zadevo uredili in izgovori da imajo zvezane roke, ker ne dobijo profesorja za matematiko.
In kaj sedaj? Letos je matura!!!!! Kdo bo nosil odgovornost za neuspeh teh dijakov na maturi? Mi si hvala Bogu lahko privoščimo inštruktorja, toda kaj bo s tistimi otroki, ki si ga ne morejo?! Ali bo nosil odgovornost g. ravnatelj, ki nam na vsakem sestanku pravi: “Starši, naj vas potolaži to, da mene problem ne skrbi!”
