kaj se dogaja z mano?

POzdravljeni,
mi lahko kdo poda mnenje kaj se dogaja z mano? Stara sem 30 let mati enega otroka ter poročena. Za otroka sva se odločila s partnerjem zelo kmalu po tem ko sva spoznala, ravno tako poročila. Je krasen očka, vendar sva se že skozi samo nosečnost zelo oddaljila. Skozi nerazumevanje, da sem bila utrujena, ter konfikte, katere sva prestala zaradi njegove mame.
Težko se spravim skupaj ob dnevnih nalogah v službi in obvezah doma, da bi bila skupaj sama, da bi bilo še kaj drugega kot samo fizični stik. Tudi do tega moram priznati mi ni več. Ne iščem si zabave drugje v smislu avantur, pa vedar vem da moža ne čutim več tisto kar bi morala. Sam je prestal zaradi ločitve v rani mladosti veliko, kot starejši otrok pod pritiskom mame, da tega da ne zmore izražati čustev ne omenjam. Vem, da je po srcu dober človek, sin ga ima neizmerno rad, je človek, ki ve kaj hoče in to tudi doseže. Zato sem se tudi najbrž poročila z njim. Vse je tako daleč pa čeprav je od tega 5 let. Nimam energije-tisto ki jo še imam vlagam le še v otroka.V službi in privat pozabljam enostavno pomembne stvari in izgubljam ostrino-v tem času ko si jo niti v sanjah ne bi smeli privoščiti, strpnost je minimumu. Počutim se tako sama, in navznoter trpim, ničemer nisem več kos, čustveno sem otopela. Pa čeprav me obkroža toliko ljudi, me nobeden v resnici ne pozna… Imam sicer eno samo prijateljico, katera ve kaj čutim, ji zaupam, vendar se zaradi tega nisem počutila bolje.

Bojim se da mi nekega dne dvigne pokrov in pustim vse za samo, ker imam na trenutke tako čudne prebliske. Pa bo verjetno samo še ena zgodba mamice ki je pustila otroka in moža.

Mogoče potrebuješ samo dopust in boš potem vse videla v drugi perspektivi,…

Pozdravljeni!

Očitno se v trenutni življenjski situaciji ne počutite dobro. Vaši simptomi: utrujenost, brezvoljnost, težave s spominom idr. nakazujejo na stanje depresije. Pa vendar brez panike ti simptomi še ne pomenijo bolezenskega stanja. Lahko so prehodni, kar se dogaja večini ljudi. Res pa je, da se boste morali odločiti kako korenito spremeniti vaše življenje. Najprej dobro razmislite kaj vas najbolj teži, če je to odnos do moža patem se lotite razreševanje tega, če je kaj drugega potem drugo. Svetujem vam, da ne odlašate saj se stvari same od sebe ne bodo razrešila. Pri tem seveda ne pozabite na otroka, ki prav tako občuti vaše stiske.

Lp
Petra, ŠENT