Kaj naj naredim glede njega?
Lep pozdrav
Rada bi prosila nekoga za nasvet ker sama ne vidim izhoda, oz ne vem kaj naj naredim.
Imam hčerko iz prejšnje zveze, vendar njen oče noče imeti stikov z njo, tudi preživnine ne plačuje, čeprav mi je že večkrat obljubil da bo prišel k njej, vndar so bile do sedaj te obljube prazne. Torej er ni bilo nič od njega, sem šla živet s fantom s katerim sva bila že prej skupaj 2 leti, vendar sva se zaradi tega ker je on pil in najina veza ni nikamor peljala, razšla za 1 leto, sedaj skupaj živiva od februarja. In začel je spet pit, celo nasilen je ratal do mene in otroka, poslušam očitke da ni nikoli nič pospravljeno, torej žalitve. Potem je bilo nekaj časa v redu sva se pomenila, potem je pa spet postal nasilen, vame meče stvari, kriči name, naj se izselim itd….V nedeljo me je pa spet klical od hčerke pravi oče, in sedaj je ta fant ljubosumen, pravi da naj naju odpelje, da bo ključavnico zamenjal če bo prišel obiskat hčerko in razne grožnje. Naj povem še to da me je nekako strah iti na policijo in podat prijavo, ker se bojim da bo potem še bolj nasilen ratal…umaknit se nimam kam, ker me moja mama noče, češ da sem si sama tako naredila, da mi je govorila kaj bo glede njega….Službe tudi še nimam, čeprav jo iščem, živiva v podnajemnem stanovanju ki je pogodba pisana na njega v njej je pa napisano da lahko jaz in hčerka tam bivamo. Nočem se spet seliti s hčerko, kajti začela je hoditi v 1.razred in nočem da bi bil to stres za njo, ker je že tako ali tako….Torej kaj mi predlagate da naredim….Za vsaj nasvet bom hvaležna. Hvala
Vally
Spoštovana valentina25,
Berem, kako vam je težko in kako se počutite nemočna v tej situaciji. Zlorabe obeh partnerjev, ki jih dopuščate sebi in hčeri so kriminalne narave in kot take kaznive. Res verjamem, da vas je še toliko bolj strah posledic prijave policiji, toda vprašajte se ali bo tako kot je za vas in hčero jutri kaj bolje? Razmišljajte o ukrepih in odgovornostih.
Pustimo ob strani dejstvo, da so vaši odnosi z moškimi očitno zelo negotovi, nedokončani in kaotični. Posvetimo se raje trenutnim odgovornostim, ki jih imate do sebe in otroka. To, kar se vam dogaja ni vaša krivda in se vam ni potrebno enačiti z vsemi težkimi občutki, ki jih nosite in doživljate, kajti veliko le-teh nosite namesto teh moških v vašem življenju, ki si potem lahko privoščijo tovrstno nasilje nad vami in otrokom. O teh čutenjih je potrebno le spregovoriti z nekom v varnem odnosu, da se najprej umirite.
Odgovornost za to, da poskrbite zase in otroka pa je vsekakor na vaši strani, od tega ne gre bežati. Starši/skrbniki smo dolžni otroke zaščititi pred negativnimi posledicami naših odraslih partnerskih težav, s katerimi nimajo nikakršne zveze. Tveganje pri tem je sestavni del odgovornosti. Čeprav se ne počutite tako, imate možnost izbire.
Moči nad tem, da spreminjamo svoje partnerje/ke in svet nimamo, lahko pa spremenimo nekaj pri sebi. Vi lahko naredite veliko in naredila boste le to, kar čutite da je za vas in otroka varno in prav, čeprav vas pri tem spremlja strah. Strah je povsem pričakovan in prehoden.
Brez vaše odločitve, da postavite mejo nasilnemu vedenju in izkoriščanju partnerja in tudi otrokovega očeta, bo tudi vaša hči živela v nevednosti in negotovosti, saj ne bo imela ne moči ne orodja za soočanje s tovrstnimi stiskami, ko odraste in odide od doma. Ona se namreč uči od svojih staršev, predvsem od vas. Verjemite vase, poiščite si varen odnos in o tem spregovorite v njem. Ne čakajte pasivni v obupu, kajti le-ta nas pelje v psihosomatiko in večje trpljenje.
Pot navzgor, kot vemo, je vedno lepša, toda da ne zdrsnemo v še večje globine potrebujemo odločitve in dejanja. Bodite vztrajni, saj vam motiva ne manjka: tu je vaše dostojanstvo in vaša hči, ki vas zdaj še kako potrebuje, zato se posvetite SEBI in OTROKU. Umirite sebe in hčer z veliko pogovora o stiski, o veri in upanju da bo vse ok, pri tem pa hči razrešite vsake odgovornosti za zaplet in razplet te zgodbe, kajti ona je nedolžna, je hočeš nočeš pahnjena v to po krivici. Posvetite se dejavnostim, ki vaju veselijo in povezujejo itn.
Šele potem se lahko – v odsotnosti hčere – pričnete pogovarjati z vašima partnerjema o poteh rešitve za te nepredelane odnose. Ki pa so rezultat ravno takšnih odnosov z vašimi starši, ki vas še danes prav žalostno zavračajo, tako da se niti nanje ne morete zanesti. A v tem trenutku to ni glavna tema, glavna tema je zaustavitev nasillja in samopomoč. To lahko naredite, le zaupajte vase in vaše zmožnosti.
Priporočam, da si tukaj preberete še en odziv na sorodno stisko uporabnice, v kateri so tudi povezave do koristnih informacij. Skratka, vedite da niste sami in da se vedno lahko obrnete tudi po strokovno pomoč.
Lepo pozdravljeni!
No za takšen obširen odgovor in nasvet se vam lepo zahvaljujem.
Naj povem še to da se je danes zjutraj odločil da se odseli in si vse stvari spakiral, potem sva se začela pogovarjati oz kregati, in ko sem mu rekla da pač ne morem več živeti z njim ker hočem mir zase in hčerko, je rekel da sedaj pa nalašč ne bo odšel..tako je spet svoje stvari zložil v omare in mi rekel da bo sedaj se šel drugačno igro. češ da bova našla nekakšen kompromis itd…tako da sem resnično v nekakšnem začaranem krogu kjer sploh ne vidim izhoda….upam samo da bom dovolj močna da se postavim na svoje noge in omogočim sebi in otroku lepšo prihodnost v miru…
hvala ksenija
prosim če mi lahko pišeš na gmail…[email protected], ker sedaj potrebujem prav pogovor.
hvala
Valentina25!
Ko tole berem,me sili na bruhanje!On,s katerim si skupno pod najemniško streho je en navaden psihopat.On uživa,da drugi ob njemu trpijo.Še bolj uživa,ko v tvojih očeh vidi strah in trepet.Uživa,ker nimaš kam iti.Uživa,ko te maltretira zaradi očeta tvoje hčerkice.Ne zavedaš se,koliko gorja in škode je naredil že obema.
Uživa ,ko te ima v podrejenem položaju.Verjetno tudi v fizičnem smislu.En sam strah veje iz tvojega pisma in pohlevnost.
Na drugi strani pa ena” pametna mama”,ki je vse vedela kam bredeš.Danes ti ni pripravljena pomagati,pa čeprav gre za njeno vnukinjo,ki nujno rabi zavetje in pomoč.Ne razume,da nisi nalašč bredla v težave.Da se je to enostavno zgodilo in da si pripravljena na teh sesutih temeljih postaviti nove,ki bodo močnejši in bolj stabilni.Imaš občutek,kot,da ti je cel svet obrnil hrbet?Nikar!Na koncu boš iz vsega tega odšla močnejša in modrejša kot kadarkoli prej.Pač lekcija življenja.Da o čem drugem ne govorimo.
Lep pozdrav!
Ker malo spremljam tudi druge forume in vidim, da isti avtorji sprašujejo različne teme, bi še tu izpostavila odgovor in razmišljanje, da enostransko podajanje informacij lahko pelje v napačna sklepanja in slepe ulice. Vprašanje je navadno usmerjeno v konkretno situacijo, vendar se mi zdi prav, da tudi, če želimo samo enosmeren odgovor, podamo za različna vprašanja od iste osebe, enako situacijo. Ne maram namreč občutka zavajanja, ki se mi pojavi, če je na različnih forumih podan le delček zgodbe. Zato želim samo prenesti odgovor in prejšnjega foruma na to situacijo, saj se mi zdi, da je tu srž problema.
“valentina25!
Tam na drugem forumu sprašuješ kaj storiti glede partnerskega odnosa. Najprej sama sebi odgovori na vprašanja, ki ti jih je zastavil moderator in sprejmi odgovornost, da živiš v nasilnem odnosu. Boš v takem vzgajala hčerko? Pošteno bi bilo tudi na tem forumu pojasniti situacijo, ne pa enosmerno spraševati, kako urediti stik z očetom. Če oče odklanja stike je težko, je pa to njegova odgovornost.
Pa še nekaj: da se ti dogaja nasilje, nisi odgovorna ti, odgovorna si, če ga še nadalje dopuščaš. Premisli v dobro sebe in otroka. Iz tvojega odgovora v formu part. in dr. posv. se mi zdi, da si na pravi poti in le zberi pogum, ter kovčkov ne le parkiraj, temveč jih odnesi ali postavi pred vrata. Drži se!
Lep pozdrav! “
Evo dan sem pa poklicala policijo, ker tega ne prenašam več, njegovo nasilje, žaljivke, kričanje….torej so prišli, on se je seveda branil, zagovarjal se je, češ da sem jaz vse kriva itd…torej šla sem na postajo in tam dala zapisnik.Torej če bi bil danes nasilem pokličem in mu vzamejo ključe in mu dajo prepoved prebliževanja za 2 dni, jutri grem pa na socialno, ker so me že klicali da mi bodo pomagali. tako sem bolj mirna ker vem da me nekdo razume, pomaga. Upam samo da se bo čim prej odselil ker se jaz njemu ne mislim umikat, razen če res ne bo šlo drugače, potem si najdem kaj drugega….
Vsem ženskam ki trpijo nasilje kot jaz ali še hujše, vedite da se morate zase postaviti in da vam bodo policisti in socialna pomagali.
Držite pesti zame da se vse reši v mojo in hčerino korist, hvala.