Kako naj zacnem..
Moje dekle, s katero sva skupaj ze tri leta in imava skupaj otorcka, mi je povedala, da nisem tisti pravi…, da ne zadostim vsem njenim potrebam, da me pac nima rada….
ko sem jo cez neaj casa vprasal, ce resno misli in ce je to njena dokoncna odlocitev, mi rece da ne ve…ob vsem tem pa mi je nastela stvari, ki so jo motile ves ta cas, sama pa mi v vseh treh letih ni omenila niti enega, ceprav sem jo , ko je bilo kaj narobe spraseval kaj je…takrat ni bilo nic….zdaj je pa vse narobe….ce ji pa kdaj omenim za dolocene reci, ki se meni ne zdijo vredu in da po mojem niso prav, pa dobim odgovor ,da to kar pocne ze ni nic narobe, meni pa obenem za skoraj vsako rec oporeka..se najbolj pa boli da oporeka mojemu odnosu z otrokom…. .
pravi da noce biti z menoj, vendar pa bi rada da smo skupaj…ko jo prosim za njeno videnje kako naj bi to izgledala pa dobim zopet odgovor da ne ve in da naj je ne sprasujem neumnih vprasanj…je pa se to da zivimo v najemu, da jaz vse skupaj placujem in da sama ob svoji odlocitvi nima kak iti…Doma pravijo da je ne morejo sprejeti nazaj….Ko se hocem pogovarjati, je zmatrana,ce povem svoj ogled na stvar le ta ni pravi , za mene pa okoli govori da nikoli nocem nicesar razcistiti…
Dobil sem pod nos da v postelji nikoli nic stimalo, da ni nikoli to bilo to, kar je bila navajena od prej…Da mi nikoli ne pase, da ko ji recem da glede na to da se zmereaj nekaj kreseva, da kako more od mene pricakovati ,da mi bo bilo do taga, pa dobim odgovor da to spolh nebi smelo biti ovira,saj da se z glavo ne dela teh stvari…Za njo naj bi dobri odnosi izhajali iz dobrega seksa, jaz pa pravim da naj bi dober seks bil odraz dobrih odnosov…Seveda se z menoj ne strinja…Naj se povem da je se vedno v stiku s svojim prejsnjim, da se se vedno druzijo, da me pri njej doma nikoli niso sprejeli, prav zaradi idelanosti prejsnjega…Se sama me je mnogokrat primerjala z njim, in ko sem ji povedal, da to ni prav in da jaz nikoli ne omenjam svojih vez, kaj sele da bo karkoli primerjal, pa dobim odgovor , da kaj naj, da je pac taka…Prosim, meni res ne pomaga pri sproscenosti v odnosu, ce mi pove kaksen je bil bivsi v postelji in kaksno orodje ima, in cesa je sposoben…
Boli me zaradi vsega, boli me ker se vdeno bojim kdaj bom izgubil svojeg aotroka, ki ga ima najraje od vsega…Na jok mi gre , ko ga imam v narocju , pa mi v glavi ostajo tisto, da nisem vec pravi za njegovo mami….
Vztrajam samo zaradi malega cukrcka sem pa ves izžet, utrujen od vsega, ….Dajem vse, vem da nisem popoln in to tudi ne zahtevam od drugih, vendar pa mi to da nisem tisti , jemlje se zadnje moci da mi se boril…Vem kaj bi rad, pane morem tega imeti…Vem kaj bi bilo edino pravilno, pa tega ne morem sprejeti….

Maral sem se malo izliti, tako da tistemu , ki bo vse tole prebral, hvala, ostalim pa se opravicujem za tak dolg post……

Fantic,

v takih situacijah je tako težko svetovati, ampak če povzamem celoto, bi ti predlagal, da se sprijazniš s tem, da punca, ne razume ravno dobro partnerskih odnosov, seveda ne ve kaj bi rada, to pa zato, ker nima alternative, kam bi šla in s kom, najlepše je kot ptiček na vejici. MAlo na eni, nekoliko na drugi.

Očitno si dovolj sposoben, da skrbiš finančno za družino, otrej se boš moral sprijazniti, da ona ni več del tvojega življenja. IN če še vedno hodi ven z bivšim in te tako rada primerja z njemu, potem naj se odseli k njemu.
Premalo vemo, da bi ti karkoli pametnega in pravilnega povedali, vendar se bori za svoj n otrokov obstoj, se pravi bori se za vajini življenji.

Predvsem se sprijazni, da moraš biti samostojen, in če je do tebe taka, bo verjetno tudi do otroka, zato ji predlagaj ločeno življenje, pa lahko sama najde tisto kar še ne ve kaj bi rada.

In kot sem rekel, premalo vemo, mogoče bi moral po nasvet, kakšnemu strokovnjaku.

veliko moči ti želim.

primož