Veliko berem o tem, kako ljudje, ki imamo težave s hrano, s tem nadomeščamo nek manko v življenju. Ampak a potem vsem nam, ki se borimo s kilami in hrano, nekaj manjka? Kaj menite ve?

Meni se zdi, da mi nič ne manjka…sladkarije sem začela jest, ker mi je blo dolgčas v službi in potem postane navada in nato odvisnost. Zdej si narežem korenček in če mi je dolgčas ga zobam.
Se mi zdi, da pa je nekaj na tem…da nekaj manjka…zato pa pravijo, da poješ čustva…hmmm…si mi dala mislit

Jaz definitvno jem stres in nezadovoljstvo. Včasih pa tudi dobro voljo in kot nagrado. Grda navada… sem že veliko razmišljala o tej temi. In naredila veliko korakov v tej smeri. Prvi korak je prepoznavanje…

Drage dame,

Na tole temo smo – vsled pogostih podobnih izkušenj basanja s čimerkoli – veliko brali, študirali, raziskovali in potem tud kaj napisali… morda pogledate članek za katerega link pripenjam spodaj, če najdete v njem kaj zase? Meni osebno je najbolj pomagalo, če sem se ustavila, predihala in pogledala vase, kako dejansko se počutim in kaj potrebujem. Definitivno roladice niso bile tisto, kar sem potrebovala ::)))

Lep dan vam želim.
Mirjana
https://med.over.net/clanek/kako-iz-vrtinca-custvenega-prehranjevanja/

Hvala gospa Mirjana za članek, zame super uporaben.
Sem vesela, da ste se nam pridružila na forumu.

O hvala:) sem vesela, da se lahko tukaj z vami! In kar pogosto sem na netu, tako da lahko mirno in pogosto zastavljate vpršanja, komentarje, predloge, ideje, karkoli že bi vam lahko koristilo in pomagalo. Se bom potrudila po svojih najboljših močeh. Lep dan vam želim M

Super, pa imam res eno prošnjo/vprašanje. Imate kak predlog za dobro branje glede te tematike?

Spostovani, pa imam ja. Posljem seznam jutri tekom dneva, Velja? Pozdrav Mirjana

Pozdravljene vse,
tudi jaz sem ZELO ZELO vesela nove moderatorke, se veselim “klepeta”!

👍 hvala enako 🙂

Drage dame,
spodaj navajam krajši seznam zanimivega gradiva za našo temo “Ko se počutim nervozno/osamljeno/negotovo/žalostno/ujeto (vstavi poljubno) pogosto posežem po ____ (vstavi poljubno). Kako naj preneham s tem? “

Ang: Geeneth Roth – žal ni v slo jeziku
When Food Is Love
Feeding the Hungry Heart in
Breaking Free from Compulsive Eating

V Slovenščini: Ne kaj ješ – kaj te žene, da ješ! : umetnost vojskovanja s prehransko motenostjo
Colclough, Beauchamp
Sternad: Motnje hranjenja : od besed, ki ranijo k besedam, ki celijo
( v knjižnicah je kar dosti literature na tole temo)

Če bi pa katera šla rada pogledat v globino svoje duše pa:
Kathy Leach: The Overweight Patient (Ang in SRB jezik)

Morda tole zaenkrat?

Če bi pa še kaj bolj specifičnega nor. prepoznavo in razkrivanje svojih čustev (tole je včasih problem), dodam še en seznamček.

Ladies, lep vikend vsem!!
Pozdrav M

Pozdravljeni,
hvala za seznam!

Mene pa “muči” naslednja zadeva: diagnoza generalizirana anksiozna motnja (hipohondrija). Zelo mi zaznamuje življenje zadnjih 5 let, v tem času sem se tudi zredila in imam občutek, da se šele zdaj poskušam postavljat nazaj po dogodku, nepričakovani smrti bližnjega. Kakor da bi bil to sprožilec za vse. S hipohondrijo sem se sicer spopadala že kdaj prej v življenju, a je izzvenelo. Zdaj pa postaja nevzdržno.
Vem, da je to samo forum za izmenjavo krajših misli, a morda ima katera podoben problem. Mislim, da sem s hrano blažila žalost in se s kilogrami ščitila pred okolico. Tudi zdaj namreč kot da ne čutim v resnici želje po hujšanju. Zredila sem se pa 15 kg.
Toliko za zdaj, hvala!

Spoštovana Minka 1356,
kar omenjate v vašem pisanju so hude življenjske stiske in preizkušnje, ki se nemalokrat (po)kažejo na telesnem področju, točno tako kot ste tudi vi zapisali glede blaženja žalosti s hrano ali drugimi motnjami.
Mi je res žal, da ste morali prestati vse hudo. Morda ste tudi sami s časom ugotovili, da niti hrana niti hipohondrija nista primerna načina za sprejemanje čustev, sta bolj umik pred bolečimi čustvi. Hrana pa je, brez dvoma in s številnimi dokazi podkrepljeno, vir takojšnjega olajšanja, zato tako radi posegamo po tej instant zadovoljitvi.
Vendar žalost (in strah ali kaj tretjega) nepredelena in nepreboljena ostane, doda pa se še nezadovoljstvo, nižja samopodoba, sram, zagrenjenost, samoobtoževanje, obup…Prav ta potlačena, “odklopljena ali odcepljena”, zakrita in maskirana čustva, ki so ponavadi v ozadju prenajedanj so predmet obdelave v pogovornih terapijah, kjer se jih razkriva in predeluje na bolj zdrav način. Bi morda premislili o tej možnosti? Nisem pa iz pisanja uspela razbrati in se vam opravičujem, ali so vam diagnozo postavili glede na simptome, testiranja ali kako drugače?
Gospa Minka želim vam vse dobro
in vas vabim, da o svojih vprašanjih, težavah, pomislekih, čim več pišete… tudi to pomaga.
Lep dan,
Mirjana

Gospa Mirjana,
hvala za vaše besede!
Diagnozo mi je postavila psihiatrinja, po pogovoru, rekla je sicer, da se moram s tem naučit živet (s hipohondrijo), in da če zmorem opravljat vsakdanje obveznosti, mi terapija v skupini ali individualno ne pripada. Psihiatrinjo mi je svetovala osebna zdravnica, psihiatrinja mi je predpisala tudi Asentro in ko sem po mesecu dni prišla na kontrolo in mi ni bilo nič bolje, mi je dala neko drugo zdravilo … Resnici na ljubo pa sem tja zaradi oddaljenosti, zdravnica pa dela le dvakrat tedensko in se je izkazalo za malce komplicirano, k njej nehala hodit in sem jeseni naročena pri drugi psihiatrinji v bližini doma. Sem pa nekako sočasno po spletu okoliščin začela hodit k eni psihologinji, vendar sem bila tam trikrat, potem so bile pa počitnice, nadaljujem jeseni. Pri psihologinji se ukvarjava s povezavo anksioznost – prenajedanje.
Za prenajedanje se zavedam, da ni prava rešitev in jo poskušam obladovati. Hipohondrija oz. moj pretiran odziv na vsako novo piko na telesu, za katero mislim, da je rak, pa je trenutno moj največji problem in mi jemlje kvaliteto življenja. Zato sem se tudi oglasila.
Temo sem odprla tudi zato, ker sem si ta forum predstavljala bolj v tej smeri, ne pa kot je tudi kdo drug že napisal, kot pogovor o hrani, ki smo jo danes pojedle, pa je “ne bi smele”.
Bi bila vesela še kakšnega drugega razmišljanja v to smer … Punce?

Ga. Mirjana hvala za seznam. Takoj po dopustu grem v knjižnico 🙂 Mene osebno ne moti angleški jezik, berem tudi to.

Minka, težka preizkušnja je za tabo. Si težko predstavljam kako je to. Sem pa vesela, da se sestavljaš in ker vidim kako “migaš”.

Pri meni se je stvar s pretiranim hranjenjem zapletla po porodu. Ko otrok ni jedel, sem pa jaz za dva 🙈. Mogoče je bil to samo sprožilec, potem je sledil začaran krog, ki ga opisuje že ga. Mirjana. In sem še danes tu nekje, vsaj s težo. Po miselnosti kar nekaj korakov naprej, ampač očitno še ne ravno tam, ko bi se stvari obrnile.