Po 20.leth zakona sem hudo naveličana moža, sploh pa seksa z njim. Zvečer bi se najraje skrila kam, da mi ne bi bilo treba spati poleg njega…
Kje je sedaj tista “ljubezen” za vedno? Sita sem vsega in pomagati si ne znam. Ne bi ga rada prizadela, saj je dober človek.

Preveč si iskala tisto ljubezen ˝za vedno˝. Po mojem takšna oblika ljubezni sploh ne obstaja in se vsak prej ali slej navelica. Časi se spreminjajo in ljudje tudi…
20 let zakona? Dolgo si zdrzala:)
Nsavet: Loči se in se ne prisiljuj v ta zakon, temveč si najdi druzga!

Tchau!

izkušnje govorijo…

Kako naj se ločim? Pustim otroke in vse kar sem do sedaj ustvarila? Otroci ničesar ne vedo in se jim še sanja ne, kako je med nama. Le mož je nataknjen kot le kaj in nima živcev za nobeno stvar več.

Kar smo sejali, to bomo želi!
Ja potem boš pač trpela in postala ena tistih ˝večno bolnih žensk˝, mož si bo pa itaq drugo našel:)

Tchau!

Ah ne pretiravajte!!!!!!!
Kdo pa pravi da se drugega ne bo naveličala po 2 letih???
Itak da smo z leti vse bolj nepotrpežljivi in nas moti
srkanje juhe med kosilom kaj šele kaj drugega!!!!!!!!

Najprej moraš ugotoviti zakaj je mož tak????
Nihče ni privlačen če je ves živčen in slabe volje
in se mu nič ne da!!!!
Če je bilo prej drugače, poskušaj ugotoviti kaj mu je,
sigurno ima probleme, pa ne veš da jih ima!!

Ni mi jasno, da takoj ko se zapade v krizo(pač ženski ni do sexa,
mogoče gre pa za krizo srednjih let, ali kaj jaz vem, mogoče se ji
zdi da vse zamuja ker je že 20 let z enim človekom.

Nekaj je narobe, spomni se kako ti je bilo včasih z njim
in poskušaj to obuditi, ča pa ne gre, se pa itak lahko ločiš,
to pa danes ni noben problem!!!!!

..isto lahko jaz napišem po 8 letih…..dolg si zdržala..
…tudi mene zanima kaj boš nardila?

ah , kako te razumem….
tudi jaz sem sita tega večnega ” a bova kaj…” čeprav imam moža čisto rada.
žal nimam kakega res uporabnega nasveta, ampak morala sem se oglasit…kot sotrpinka, hehe..

probaj pač vzdrževat eno pametno mero…drugega ti ne znam svetovat

Ne menjaj partnerja, menjaj položaj.

To je sicer slogan za boj proti AIDSu, pomaga pa tudi proti zakonski zdolgočasenosti in vsemu, kar posledično pride zraven.

Vprašaj se še enkrat, kaj ti je bilo na njem tako neznansko všeč takrat, ko sta začela hodit. Takrat ti ni bilo nič odveč… Pobrskaj malo po spominu, veliko uporabnega se najde, samo prah je treba malo spihat.

Jaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaaa.
Ne morem verjet da vsaj še ena razmišlja
podobno kot jaz, čeprav res nimam
ogromno izkušenj na tem področju
ampak se 100% strinjam s teboj Jožica. 😉))))))

Ja, tudi jaz sem na istem po 20 letih.Natanko isto kot KR ENA.
Mislim, da poti nazaj ni, ker se po tolikih letih obvezno pritihotapi naveličanost, ker ženske to stvar doživljamo s srcem, ne le telesno. In po neštetih sexih brez srca-samo zaradi tega, da ne bi bil mož za kaj prikrajšan in da si v trendu modernega mišljenja-podnevi dobra gospodinja in žena-ponoči pa…., te mine totalno in ne moreš več.

Resa in še nekaj vas je, me razumete, ker ste v podobnem položaju.
Ločitev pač ne pride v poštev, ker že dolgo živim za otroke in jim ne bom naredila življenja tako zmešanga.
Ja res je, sem že večno bolana ženska, pa sem k sreči hitro ugotovila katera zdravila so zame – tista za depresijo. Sedaj nekako lažje živim, čeprav se zavedam problemov, se pa ne sekiram toliko.
Me je pa zanimalo vaše mnenje in koliko jih še živi tako.
Moram tudi odgovoriti tistim, ki so spraševali kako je bilo pa včasih in kaj sem na njem videla.
V mladosti sem dala vse skozi, tudi veliko fantov je bilo. Bila sem največkrat razočarana. Pa sem podzavestno pričela iskati nekoga, ki bo različen od ostalih. In sem ga našla. Bil je priden študent, zelo inteligenten in olikan, skromen, zdel se mi je frajer – tisti ki nekaj zna…
Nekako sem si najlažje predstavljala družino z njim.
V seksu je bilo vedno dolgčas. Lahko sem primerjala, saj sem imela kar nekaj izkušenj. Pa se mi je takrat zdelo, da se to lahko še vse popravi in uredi. Nekaj let sem se kar trudila, da mi je bilo vsaj malo lepo, potem pa so prišli otroci in naenkrat se mi ni več dalo pretvarjati se. Pričela sem se spraševati – pa zakaj hudiča se moram sama tako zalagati, da je vsaj malo luštno. On pa štorast, nestrasten , mlačen z malim…
Ne me napadet, povem le kako je bilo, ker vas je zanimalo.
Torej po vseh letih učenja sem dokončno obupala in sem sedaj kjer sem.
Ne ne mislim na ločitev, zanimivo je, da me tudi noben drugi moški ne zanima, veliko pa premišljujem o prvi ljubezni. Čeprav vem, da ni bil dober, saj me je tudi oklofutal, če sem kaj naredila, ali ne. Ampak v postelji sva bila pa divja in strastna in to sedaj čedalje bolj pogrešam.

Veste, kako moj seksa? Leži poleg mene na boku in prične z eno roko šariti po meni, takoj preide na mojo tamalo in jaz se moram pri tem vneti. Niti se ne dotika mojih prsi ali česarkoli. Poljubov že dolgo ni. Ko je trd, moram jaz storiti premik in to je potem seks na boku, dokler ne konča.
Kako bi se imeli vi?

pa misliš, da če bi se malo pogovorila o tem, da se ne bi nič spremenilo…??

Kr ena, tale tvoj mož je pa res pri seksu čista lenoba. Pa povej mu in reči, da ti to nikakor ne zadostuje. Nič čudnega, da ti ni več do njega, jaz bi postala kar živčna, če bi se me lotil vsakič na tako suhoparen način. Ampak problem je tudi v tem, da tebi sploh ni do tega, da bi kaj naredila. Mogoče bi morala oba prebrati kakšno literaturo, da dobiš kakšno vznemirljivo idejo.

Če se pogovarjava o tem, je užaljen in saj veste napad je najboljša obramba. Pove mi, da se tudi jaz ne trudim dovolj. Pa kako, koliko časa še, ali sem samo jaz to dolžna?

Prebrala sem že na tone literature, zato tudi vem, da se tu ne da nič storiti. Mož se pač ne zna spremeniti. To in tako on zna in to je to. Če tega ne poskusiš, potem ne veš. Ljubimci se rodijo, naučijo se tega po moje težko.
Kaj mislite? Ali je že kateri uspelo?

Najbrž je tudi on že vsega si. Brez temeljitega pogovora o tem, kaj čutita, in pričakujeta drug od drugega in svoje zveze ne bosta ničesar rešila. Po pogovoru pa bosta videla, ali sta se pripravljena potruditi in spremeniti navade, ki drugega pri drugem motijo ali pa se morda dogovorila, da se raje v miru razideta. Najslabše pa je molče trpeti.

ŠE vedno mislim, da se morata pogovoriti in poiskati skupno rešitev.

Tabletke zoper depresijo raje zamenjaj s kakim naravnim zdravilom, ki ne blaži samo simptomov, temveč poseže globlje v človekovo podzavest in mu pomaga čisititi stare vedenjske in mislene vzorce. Odlična so Bachova cvetna zdravila. Poleg tega pa se loti kake dejavnosti, ki bo ugodno vplivala na telo in dušo — če si bolj umirjena: joga, tai či, če pa si bolj dinamična pa fitnes. SAma (ali z možem, če bo za to) pojdi v kino, gledališče, koncert …
v Ljubljani se marsikaj dogaja, zato je lahko najti nekaj za svoj okus. Skratka, če se hočeš enkrat za vselej rešiti depresije, ni nujno, da se zaradi tega ločiš, če se nočeš, moraš pa njuno spremeniti svoje miselne in vedenjske vzorce ter življenjski slog.

Ni dovolj, da Ti bereš topogledno literauto. To bi moral narediti tudi on.

KR ENA, jaz te popolnoma razumem kaj se dogaja v tebi, ampak (porkaduš) zakaj nisi nič naredila že prvi dan ko sta bila skupaj????
Lahko je govorit če nisi v tvoji koži, ampak,če bi bil jaz TI, bi mu to na lep način povedal (al pa pokazal) prvič, ko bi se me hotel odkrižati v 5 minutah.Ti pa si to držala v sebi 20 let in ko ni blo več za zdržat, si začela jest pomirjevala (al kwa že).
Vsekakor je res, da tvoj šocl ni velikfukač, ampak glede na tvoje izkušnje od prej, bi mu lahko pri tem zelo pomagala in v postelji bi bilo lahko zelo veselo še danes.
Saj vem, kar je blo je blo, ampak tudi sedaj bi se še dalo kaj nardit.
Kaj če bi ti njega enkrat peljala ven na večerjo in se poizkušala o tem lepo pogovorit, predvsem zato, ker praviš da ločitev ne pride v poštev.
Najbolj grozno je, da se tako zelo bojiš večera, ko bo treba v postelju k nekomu, ki te kar srh spreletava…to je ja grozno, tako ne moreš živeti.Tudi če najdeš sto hobijev in se zaposliš do maximuma, boš še vedno morala vsak večer v posteljo in nikoli ne veš, kdaj bo njegova roka zopet šarila po tebi….poizkusi se najprej z njim pogovorit in mu ne dovoli, da bi te napadal pri tem-ne dovoli mu tega (napad je najboljša obramba), postavi ga pred dejstvo, DA SE JE TREBA POGOVARJAT…in ne bežat pred tem

Gurman, vesela sem, da si se me vzel am, ampak saj sem povedala, da sem ga kar nekaj let učila, mu govorila kako mi paše, (pa to ni bilo nič ekstra!!!), naposled pa ugotovila, da se ga ne da naučiti. Zamerim mu še tudi kaj drugega, ampak vse nekako skompenziram, le ta seks mi para živce in komaj čakam, da bova stara in bo tudi njemu odklenkalo. Sicer pa si starost predstavljam kar sprejemljivo z njim, ko bova čepela vsak v svojem kotu.

New Report

Close