kaj je to?

nevem, če sem se obrnila na pravi forum, ampak vseeno…dogajajo se mi malo čudne stvari, ki si jih ne znam pojasniti. pred 3 leti sem bila anksiozna in depresivna. imela sem raznorazne namišljene zdravstvene težave, ki so na koncu pokazale, da je to samo stres. tablet nisem jemala nobenih, ker sem se odločila sama pobrati in sem si sama razčistila v svoji glavi (dokaj uspešno). strašno se namreč počutim, ko slišim, da umirajo tako mladi ljudje, zaradi raznoraznih rakov, kapi in podobnega. tudi sama se grozno bojim smrti. enostavno nevem in ne morem sprejeti, da je umiranje del našega življenja. ko sem končno malo pozabila na to, mi je umrla mama-nepričakovano. bila je v najlepših letih- 50., zdrava in aktivna ženska. nikoli bolana, zdravo je živela. da o strahovih, ki so se pojavljali po tistem sploh ne govorim. če je samo malo kdo potožil za kako bolečino, sem že pri zaprtih očeh videla pogreb. katastrofa! takoj po tistem je bila postavljen mojemu očetu sum na raka, ki pa na srečo ni bil, svakinja pa je doživljala kolapse, kot za šalo. da pa to ni bilo dovolj je smrt še naprej kosila po našem sorodstvu in sosedstvu, od mladih do starejših.
no in problem, ki ga imam zadnjih nekaj mesecev je naslednji. zvečer, ko se vse umiri, ko ugasnem televizijo in želim zaspati, se mi pri zaprtih očeh vedno odvrti slika tiste noči, ko je umrla mama, čeprav je od tega že več kot leto dni. do tu je vse lepo in prav, sem se nekako s tem sprijaznila. potem pa se začnejo pred mojimi očmi pojavljati neka čudna bitja, čudni ljudje, kot v kaki znanstveni fantastiki. upam, da razumete, kaj mislim. pač niso taka kot smo mi, ampak imajo velike oči, so grozni, s čudnimi okončinami. ni mi jasno, kje pobiram to v domišljiji, ker znanstvene fantastike ne gledam, niti podobnih filmov (ker sem najprej posumila na tv). ne mine tudi noč, da ne bi nekaj sanjala in to tako živo in v barvah!, kar baje ni možno. jaz pa zjutraj točno vem, katere barve je kaj bilo. drugače sem normalna (no razen tega :)) , uspešna študentka, imam ljubečega in razumevajočega partnerja, ki ve za te težave.
se dogaja še komu kaj podobnega? meni gre to že pošteno na živce in me je včasih že strah zapreti oči, tako da sem najbolj srečna, ko zaspim ob TV.

hvaležna vam bom za odgovore! ali moram zaradi tega obiskati strokovnjaka?

lp!

Pozdravljeni!

Glede na vaš opis težav sklepam, da po treh letih depresije in anksioznih motenj, niste povsem razčistila v svoji glavi, kar je sila zahtevna in pogosto brez posredovanja strokovnjaka neizvedljiva naloga.Po nenadni izgubi ljubljene osebe je strah pred smrtjo razumljiva posledica v kolikor strah ne postane kroničen in tako vpliva na kvaliteto življenja.

Predlagam vam, da poiščete strokovno pomoč in si tako olajšate tegobe, ki vas pestijo.

LP
Petra, ŠENT

Lenika, tudi jaz sanjam v barvah. Tako da ni res, da so sanje samo v črno-beli verziji. 🙂