Kaj je narobe, če udariš otroka, ki te na lepo besedo ne uboga?
Kaj je sin takega naredil, koliko približno star?
In če je bil poškodovan z modricami, ali si jo prijavila?
[/quote]
Nisem. Ti po pravici povem, da se je njen po vseh sodobnih smernicah vzgojeni otrok do takrat (kakšnih 10, 11 let) že uspel razviti v malega psihopatka brez vseh omejitev, ki smo se ga vsi izogibali, otroci in odrasli. Po svoje jih je zaslužil, ampak mnogo mnogo prepozno. Smo mamo pred tem že razni dobronamerno vzeli v roke (ponavadi po kakšnih escesih, v katerih so utrpeli naši otroci) in prepričevali, da njen pristop ni v redu, ampak ne. Ona je vedela bolje. Potem ji je pa prebilo in se je znesla nad otrokom – kot so ji v bistvu vsi govorili, ampak spet ni razumela poante, enako kot ni razumela tistih knjig o brezstresni vzgoji. Eno okrog ušes, smo rekli, ne pa divjaško pretepanje – ta njen napad divjega besa, to je tisto, kar sem tukaj izpostavila. Mali Chucky se je mogoče kljub vsemu kaj naučil iz tistega. Upam, v njegovo dobro. Še vedno se pa sprašujem, koliko je bila za njegove vedenjske težave kriva zgrešena vzgoja, koliko pa genetski material.
Če bi prijavila mamo, ne bi s tem ničesar naredila. Ko bi mulca naslednjič samo grdo pogledala, bi ji zagrozil s policijo. Sem prepričana, da se mu je itak stokrat opravičila za tisto.
[/quote]
isti k…., če ga enkrat pokneš po frisu ali na mrtvo premlatiš, mlada duša je ranjena,uničena!
Nisem. Ti po pravici povem, da se je njen po vseh sodobnih smernicah vzgojeni otrok do takrat (kakšnih 10, 11 let) že uspel razviti v malega psihopatka brez vseh omejitev, ki smo se ga vsi izogibali, otroci in odrasli. Po svoje jih je zaslužil, ampak mnogo mnogo prepozno. Smo mamo pred tem že razni dobronamerno vzeli v roke (ponavadi po kakšnih escesih, v katerih so utrpeli naši otroci) in prepričevali, da njen pristop ni v redu, ampak ne. Ona je vedela bolje. Potem ji je pa prebilo in se je znesla nad otrokom – kot so ji v bistvu vsi govorili, ampak spet ni razumela poante, enako kot ni razumela tistih knjig o brezstresni vzgoji. Eno okrog ušes, smo rekli, ne pa divjaško pretepanje – ta njen napad divjega besa, to je tisto, kar sem tukaj izpostavila. Mali Chucky se je mogoče kljub vsemu kaj naučil iz tistega. Upam, v njegovo dobro. Še vedno se pa sprašujem, koliko je bila za njegove vedenjske težave kriva zgrešena vzgoja, koliko pa genetski material.
Če bi prijavila mamo, ne bi s tem ničesar naredila. Ko bi mulca naslednjič samo grdo pogledala, bi ji zagrozil s policijo. Sem prepričana, da se mu je itak stokrat opravičila za tisto.
[/quote]
isti k…., če ga enkrat pokneš po frisu ali na mrtvo premlatiš, mlada duša je ranjena,uničena!
[/quote]
Tudi prav. Zdaj vidim, da tale vaša metoda res deluje. Toliko časa tumbate, tumbate in tumbate eno in isto, da naslovniku enostavno zmanjka moči za debato.
Kaj je sin takega naredil, koliko približno star?
In če je bil poškodovan z modricami, ali si jo prijavila?
[/quote]
Nisem. Ti po pravici povem, da se je njen po vseh sodobnih smernicah vzgojeni otrok do takrat (kakšnih 10, 11 let) že uspel razviti v malega psihopatka brez vseh omejitev, ki smo se ga vsi izogibali, otroci in odrasli. Po svoje jih je zaslužil, ampak mnogo mnogo prepozno. Smo mamo pred tem že razni dobronamerno vzeli v roke (ponavadi po kakšnih escesih, v katerih so utrpeli naši otroci) in prepričevali, da njen pristop ni v redu, ampak ne. Ona je vedela bolje. Potem ji je pa prebilo in se je znesla nad otrokom – kot so ji v bistvu vsi govorili, ampak spet ni razumela poante, enako kot ni razumela tistih knjig o brezstresni vzgoji. Eno okrog ušes, smo rekli, ne pa divjaško pretepanje – ta njen napad divjega besa, to je tisto, kar sem tukaj izpostavila. Mali Chucky se je mogoče kljub vsemu kaj naučil iz tistega. Upam, v njegovo dobro. Še vedno se pa sprašujem, koliko je bila za njegove vedenjske težave kriva zgrešena vzgoja, koliko pa genetski material.
Če bi prijavila mamo, ne bi s tem ničesar naredila. Ko bi mulca naslednjič samo grdo pogledala, bi ji zagrozil s policijo. Sem prepričana, da se mu je itak stokrat opravičila za tisto.
[/quote]
Daj ne bluzi… kaj vse ves, odrasel clovek lahko cez vzorce obnasanja gre z razumom, nic se ne nabira… le kaj se je pa tebi nabiralo in se se, da cutis potrebo vsake toliko speci otroka. To so tvoje fruszracije in nemoc… poznam veliko druzin, kjer nikoli niso dvignili roke.nad otroka in imajo svoje otroke lepo kulturno vzgojene. Toliko o tvoji teoriji… in ja so tudi brali knjige in eni razumemo knjige, ce jih ti ne je to rvoj problem, ker pac nek izgovor miras imeti, da vsake toliko speces otroka… in se celo po glavi se ti zdi sprejemljivo in celo svetujes drugim tako in se hvalisas s tem… to je bolno … eni vemo kako z otroki nenasilno in to otroci tudi cenijo…
Ti dam pa se primer moje sestre, ki ima zelo na strogo svojega otroka, tudi s tepezem je sama priznala, pa se vcasih z njegovo babico vprasava le zakaj se na trenutke to ne pozna ko gledas to familijo… ker ce bi taka vzgoja delovala od rojstva bi se zdaj morali pokazati rezultati, pa ocitno se vedno je otrok je nagajiv in.ju ne posluša… le zakaj, ce je taka vzgoja tako oh in sploh prav in odlična
Midva vzgajava oba, zato pa sem se odzvala tako, kot sem se, da menim, da enostavno ne drži, da smo pa zdaj kar vse mame hiperprotektivne in celo da sinove priklenjamo nase. Imam namreč tri in sem ta tvoj zapis vzela malo dobesedno. Brez zamere.
[/quote]
Kako oba? Ker če čitam MON, dobim občutek, da ste ženske ekspertke za vzgojo, ki bi jim morali podeliti vsaj 3 doktorate. :)) Vzgoja med materjo in očetom se razlikuje. Matere so naravno bolj nagnjene k zaščitništvu in zagovarjanju otrok, saj je dojenček popolnoma odvisen od njih. In ravno tu je še kako potreben oče, ko enkrat otrok dobi rogljičke in loči, kaj lahko in kaj ne,, da mu jih oče malo zavije nazaj – ker sicer jih preveč zaščitniške matere ‘požrete’ in zadušite z ‘ljubeznijo’.
[/quote]
Precej stereotipno – moški ima trdo roko, ženske je pa ena sama mehkoba in srce.
Kolikor jaz vidim, znajo biti očetje velikokrat bolj permisivni, sploh do princesk.
Pa saj se tudi na tem istem forumu vidi, da so mame (?) lahko v vseh pogledih najmanj enakovredne moškim barabam in nič bolj družinsko zaščitniške (npr. tema “meša se mi!!!!!”)
Nisem. Ti po pravici povem, da se je njen po vseh sodobnih smernicah vzgojeni otrok do takrat (kakšnih 10, 11 let) že uspel razviti v malega psihopatka brez vseh omejitev, ki smo se ga vsi izogibali, otroci in odrasli. Po svoje jih je zaslužil, ampak mnogo mnogo prepozno. Smo mamo pred tem že razni dobronamerno vzeli v roke (ponavadi po kakšnih escesih, v katerih so utrpeli naši otroci) in prepričevali, da njen pristop ni v redu, ampak ne. Ona je vedela bolje. Potem ji je pa prebilo in se je znesla nad otrokom – kot so ji v bistvu vsi govorili, ampak spet ni razumela poante, enako kot ni razumela tistih knjig o brezstresni vzgoji. Eno okrog ušes, smo rekli, ne pa divjaško pretepanje – ta njen napad divjega besa, to je tisto, kar sem tukaj izpostavila. Mali Chucky se je mogoče kljub vsemu kaj naučil iz tistega. Upam, v njegovo dobro. Še vedno se pa sprašujem, koliko je bila za njegove vedenjske težave kriva zgrešena vzgoja, koliko pa genetski material.
Če bi prijavila mamo, ne bi s tem ničesar naredila. Ko bi mulca naslednjič samo grdo pogledala, bi ji zagrozil s policijo. Sem prepričana, da se mu je itak stokrat opravičila za tisto.
[/quote]
Daj ne bluzi… kaj vse ves, odrasel clovek lahko cez vzorce obnasanja gre z razumom, nic se ne nabira… le kaj se je pa tebi nabiralo in se se, da cutis potrebo vsake toliko speci otroka. To so tvoje fruszracije in nemoc… poznam veliko druzin, kjer nikoli niso dvignili roke.nad otroka in imajo svoje otroke lepo kulturno vzgojene. Toliko o tvoji teoriji… in ja so tudi brali knjige in eni razumemo knjige, ce jih ti ne je to rvoj problem, ker pac nek izgovor miras imeti, da vsake toliko speces otroka… in se celo po glavi se ti zdi sprejemljivo in celo svetujes drugim tako in se hvalisas s tem… to je bolno … eni vemo kako z otroki nenasilno in to otroci tudi cenijo…
Ti dam pa se primer moje sestre, ki ima zelo na strogo svojega otroka, tudi s tepezem je sama priznala, pa se vcasih z njegovo babico vprasava le zakaj se na trenutke to ne pozna ko gledas to familijo… ker ce bi taka vzgoja delovala od rojstva bi se zdaj morali pokazati rezultati, pa ocitno se vedno je otrok je nagajiv in.ju ne posluša… le zakaj, ce je taka vzgoja tako oh in sploh prav in odlična
[/quote]
Si ti prebrala vse, kar sem napisala v tej temi, ali napadaš na podlagi parih iz konteksta iztrganih stavkov? Upam, da otrokom tega ne počneš.
To je en argument, ki se kar naprej ponavlja, ampak neke prave logike pa v njem ni. Relacija majhen otrok-starš ni enaka relaciji odrasli-odrasli. Šef ima na voljo -najst možnosti, če mu kaj ni všeč pri meni, policaj še bolj. Razen tega sem dovolj stara, da sama vem, kaj se od mene pričakuje in zakaj, pa tudi, kakšne so sankcije. Je dovolj, da policaja samo zagledam, pa sem pridna 🙂 Majhen (majhen!!) otrok pa se mora vsega tega še naučiti. Ne zagovarjam pretepanja brez razloga, da mi ne bi kdo pripisal tega. Videla sem, kako je bil otrok tepen, ker je zbudil mamo sredi dneva, pa punčko, ki je bila tepena, ker se je našminkala, pa otroke, ki so bili tepeni, ker njihovi starši niso poznali nobene druge vzgojne metode. Ne zagovarjam tega, da se razumemo. So pa situacije, ko so tri čez rit najbolj uspešen vzgojni prijem. In ni to nobeno nasilje, če se zgodi, ko starš točno ve, kaj dela in zakaj, ne iz neke ihte, ker mu gre mulc pač na živce, ker obstaja.
Ja, zagovarjam pretepanje otrok. 🙂 Evo situacija: pogovarjali ste že o zmerjanju in zakaj ni dopustno, pa bo prišel do tebe in ti bo rekel k***a, ker je to slišal v vrtcu in preizkuša, kaj bo. Moji so videli, kaj je bilo, in se ni nikoli več ponovilo. Isto, ko se je prvič zgodilo, da me je udarila, po vseh predhodnih pogovorih in razlagah. Nihče me ne bo tepel ali zmerjal, pa če je še tako majčken in luštkan. Otrok preizkuša meje, ker se je že naučil, da tega, kar starši rečejo, ni treba vedno jemati resno. To so situacije, ko naredi točno tisto, za kar dobro ve, da ne sme, pri tem te pa gleda in se smeji. Takrat je treba ukrepat. Ali pa takrat, ko malček nori in brca in dela škodo ter enostavno ne sliši, kaj mu govoriš. To je situacija, ki jo najbolj reši ena čez rit. Seveda je šok, ampak ta šok je potreben, da si zadevo zapomni. Sem drugače čisto preveč popustljiva mama, ampak pri spoštovanju pa ni bilo heca in so spoštljivi še danes, do mene in do drugih.
[/quote]
PODPIŠEM, saj ni treba za vsako stvar udariti, včasih pa je to edini način, da otroku poveš, da je to narobe. Zgoraj je nekdo omenjal bazene, ki so pregloboki za otroke in posledice. Normalno, da ga v tem primeru ne boš udaril, ker otrok ne bo vedel zakaj jih je dobil, ker ni občutil nevarnosti. V tem primeru, ga pustiš “nadzorovano” skočiti v vodo in ga po nekaj sekundah potegneš ven. Posledic ne bo imel, si bo pa zapomnil, da se ne skače v vodo, ki je pregloboka brez uporabe sile. Tako, da za vsako situacijo primerno vzgojno tehniko uporabiti. Včasih tudi roko
Nmmn
Toliko o tvoji teoriji… in ja so tudi brali knjige in eni razumemo knjige, ce jih ti ne je to rvoj problem,
Negotove matere rabijo knjige in nasvete X strokovnjakov ter čitajo, kako vzgajati, ker nimajo notranjega občutka, nagonske, samzavestne matere pa vedo, kako vzgajati same po sebi skozi notranji naravni občutek, ki jim je prirojen. In narava oz. svet nikoli ni bil samo sajenje bučk in dišeče cvetlične gredice.
miles
Kolikor jaz vidim, znajo biti očetje velikokrat bolj permisivni, sploh do princesk.
Ker ženske z lahkoto obračajo (manipulirajo) moške telebane, da izsilijo ugodnosti, že njihove hčerke, kakšne šele postanejo hčere takšnih očetov, ko odrastejo? 🙂 Trapastih moških zanje ne zmanjka, ko jim kasneje kraljične zavladajo in so tiho kot prpe. 😀
Ehh bedarija, jaz se nimam otrok pa sem prebrala kup knjig o vzgoji, odnosih, starsevstvu, ker me to zanima, ker sem odgovorna in odgovorno razumem starsevstvo… in ne se motis, da je starse stvo naravno prirojeno kako biti stars, ker ce bi bilo tako, bi bili vsi enako dobro starsi s tem prirojenim obcutkom, pa je jasno, da niso. Starsevstvo je odgovornost in nismo vsevedi nihce od nas, in nikoli ni sramotno se cesa no ega nauciti, prebrati… samo na monu najdes primerke, ki ti to ocitajo kot slabo… resno, zamislite se.
Ehh bedarija, jaz se nimam otrok pa sem prebrala kup knjig o vzgoji, odnosih, starsevstvu, ker me to zanima, ker sem odgovorna in odgovorno razumem starsevstvo… in ne se motis, da je starse stvo naravno prirojeno kako biti stars, ker ce bi bilo tako, bi bili vsi enako dobro starsi s tem prirojenim obcutkom, pa je jasno, da niso. Starsevstvo je odgovornost in nismo vsevedi nihce od nas, in nikoli ni sramotno se cesa no ega nauciti, prebrati… samo na monu najdes primerke, ki ti to ocitajo kot slabo… resno, zamislite se.
[/quote]
Ah, zdaj je vse jasno. 🙂 Ti si jaz pred 25 leti.
Ehh bedarija, jaz se nimam otrok pa sem prebrala kup knjig o vzgoji, odnosih, starsevstvu, ker me to zanima, ker sem odgovorna in odgovorno razumem starsevstvo… in ne se motis, da je starse stvo naravno prirojeno kako biti stars, ker ce bi bilo tako, bi bili vsi enako dobro starsi s tem prirojenim obcutkom, pa je jasno, da niso. Starsevstvo je odgovornost in nismo vsevedi nihce od nas, in nikoli ni sramotno se cesa no ega nauciti, prebrati… samo na monu najdes primerke, ki ti to ocitajo kot slabo… resno, zamislite se.
[/quote]
Ah, zdaj je vse jasno. 🙂 Ti si jaz pred 25 leti.
[/quote]
Četrt stoletja izkušenj ne vpliva na vse enako, saj sicer ne bi bilo v tej temi kar nekaj takih, ki se s tvojim utemeljevanjem ne strinja.
Ehh bedarija, jaz se nimam otrok pa sem prebrala kup knjig o vzgoji, odnosih, starsevstvu, ker me to zanima, ker sem odgovorna in odgovorno razumem starsevstvo… in ne se motis, da je starse stvo naravno prirojeno kako biti stars, ker ce bi bilo tako, bi bili vsi enako dobro starsi s tem prirojenim obcutkom, pa je jasno, da niso. Starsevstvo je odgovornost in nismo vsevedi nihce od nas, in nikoli ni sramotno se cesa no ega nauciti, prebrati… samo na monu najdes primerke, ki ti to ocitajo kot slabo… resno, zamislite se.
[/quote]
Ah, zdaj je vse jasno. 🙂 Ti si jaz pred 25 leti.
[/quote]
Napaca, sem napisala, da se nimam svojih otrok, kar pa ne pomeni, da nimam izkusenj z otroci in to celo vec njih naenkrat tujih. Iz vseh koncev, ratlicnih iz razlicnih okolij, pa na enega nisem položila roke… niti na misel mi ni prislo kaj takega… imam se sedaj v svojem okolju vec razlicnih otrok in ja krasno se razumemo, ko grem, se je ze zgodilo, da je doticni jokal za mano, bil je z mamo in je namesto mame klical mene… verjamem, da je mamo bolelo, je pa z gotovostjo to vzrok tipa vzgoje kot ga ti preferiras… in kaj ti daje podlago, da si prosla do spoznanja s staranjem, da je super biti nasilen nad otroki, da je branje knjig zanicevanja vredno pocetje in tiste ki berejo se ozmerja… povek kdo ti je rekel, da je super in prav tolci otroka po glavi… malo se zamisli nad svojimi besedami… resno… za to normalen clovek ne rabi niti izkusenj z otroki, da ve, da kaj takega je nedovoljeno pocetje, normalni niti pomislijo ne na to. To jih pa celo focas po glavi in se se hvalis s tem… groza res.
Ah, zdaj je vse jasno. 🙂 Ti si jaz pred 25 leti.
[/quote]
Napaca, sem napisala, da se nimam svojih otrok, kar pa ne pomeni, da nimam izkusenj z otroci in to celo vec njih naenkrat tujih. Iz vseh koncev, ratlicnih iz razlicnih okolij, pa na enega nisem položila roke… niti na misel mi ni prislo kaj takega… imam se sedaj v svojem okolju vec razlicnih otrok in ja krasno se razumemo, ko grem, se je ze zgodilo, da je doticni jokal za mano, bil je z mamo in je namesto mame klical mene… verjamem, da je mamo bolelo, je pa z gotovostjo to vzrok tipa vzgoje kot ga ti preferiras… in kaj ti daje podlago, da si prosla do spoznanja s staranjem, da je super biti nasilen nad otroki, da je branje knjig zanicevanja vredno pocetje in tiste ki berejo se ozmerja… povek kdo ti je rekel, da je super in prav tolci otroka po glavi… malo se zamisli nad svojimi besedami… resno… za to normalen clovek ne rabi niti izkusenj z otroki, da ve, da kaj takega je nedovoljeno pocetje, normalni niti pomislijo ne na to. To jih pa celo focas po glavi in se se hvalis s tem… groza res.
[/quote]
Ženska, takšno dojemanje sebe, kot ga imaš ti, ni normalno. Ni zdravo. Resno. Otrok je jokal za tabo? Mamo pa je po tvoje to bolelo? Si ti res prepričana, da veš kaj pišeš? Imaš pri vsem tako izkrivljene predstave, ali je to omejeno samo na tvoj odnos do otrok in njihovih staršev? Hudo 🙁
Ah, zdaj je vse jasno. 🙂 Ti si jaz pred 25 leti.
[/quote]
Četrt stoletja izkušenj ne vpliva na vse enako, saj sicer ne bi bilo v tej temi kar nekaj takih, ki se s tvojim utemeljevanjem ne strinja.
[/quote]
Z enim pametnim se redko kdo strinja. Zato pa me napadate ženske. 🙂
To je en argument, ki se kar naprej ponavlja, ampak neke prave logike pa v njem ni. Relacija majhen otrok-starš ni enaka relaciji odrasli-odrasli. Šef ima na voljo -najst možnosti, če mu kaj ni všeč pri meni, policaj še bolj. Razen tega sem dovolj stara, da sama vem, kaj se od mene pričakuje in zakaj, pa tudi, kakšne so sankcije. Je dovolj, da policaja samo zagledam, pa sem pridna 🙂 Majhen (majhen!!) otrok pa se mora vsega tega še naučiti. Ne zagovarjam pretepanja brez razloga, da mi ne bi kdo pripisal tega. Videla sem, kako je bil otrok tepen, ker je zbudil mamo sredi dneva, pa punčko, ki je bila tepena, ker se je našminkala, pa otroke, ki so bili tepeni, ker njihovi starši niso poznali nobene druge vzgojne metode. Ne zagovarjam tega, da se razumemo. So pa situacije, ko so tri čez rit najbolj uspešen vzgojni prijem. In ni to nobeno nasilje, če se zgodi, ko starš točno ve, kaj dela in zakaj, ne iz neke ihte, ker mu gre mulc pač na živce, ker obstaja.
Ja, zagovarjam pretepanje otrok. 🙂 Evo situacija: pogovarjali ste že o zmerjanju in zakaj ni dopustno, pa bo prišel do tebe in ti bo rekel k***a, ker je to slišal v vrtcu in preizkuša, kaj bo. Moji so videli, kaj je bilo, in se ni nikoli več ponovilo. Isto, ko se je prvič zgodilo, da me je udarila, po vseh predhodnih pogovorih in razlagah. Nihče me ne bo tepel ali zmerjal, pa če je še tako majčken in luštkan. Otrok preizkuša meje, ker se je že naučil, da tega, kar starši rečejo, ni treba vedno jemati resno. To so situacije, ko naredi točno tisto, za kar dobro ve, da ne sme, pri tem te pa gleda in se smeji. Takrat je treba ukrepat. Ali pa takrat, ko malček nori in brca in dela škodo ter enostavno ne sliši, kaj mu govoriš. To je situacija, ki jo najbolj reši ena čez rit. Seveda je šok, ampak ta šok je potreben, da si zadevo zapomni. Sem drugače čisto preveč popustljiva mama, ampak pri spoštovanju pa ni bilo heca in so spoštljivi še danes, do mene in do drugih.
[/quote]
PODPIŠEM, saj ni treba za vsako stvar udariti, včasih pa je to edini način, da otroku poveš, da je to narobe. Zgoraj je nekdo omenjal bazene, ki so pregloboki za otroke in posledice. Normalno, da ga v tem primeru ne boš udaril, ker otrok ne bo vedel zakaj jih je dobil, ker ni občutil nevarnosti. V tem primeru, ga pustiš “nadzorovano” skočiti v vodo in ga po nekaj sekundah potegneš ven. Posledic ne bo imel, si bo pa zapomnil, da se ne skače v vodo, ki je pregloboka brez uporabe sile. Tako, da za vsako situacijo primerno vzgojno tehniko uporabiti. Včasih tudi roko
[/quote]
Hm… najbrž ti iz podobnega razloga lahko tudi mož kdaj kakšno primaže, ker je to včasih edini način, da ti kaj “pojasni”.
In sprašujem se, kako vzgojiteljicam v osmih urah v vrtcu uspe brez fizičnega nasilja obvladati cel trop mularije? PAČ MORAJO – IN GLEJ GLEJ – SE DA!
Nasilje je vedno ventil za lastne frustracije, enostavno je včasih fajn bit gazda, pa da se te končno kdo boji. To tako paše.. 😉
In vedno me mal nasmeje, ko vidim pesjanarja, ki se zdira na svoje pseto in mu bere levite, SEDI!!!! SEDIII, MATER TI J…!!!