jutrišnji dan
Pozdravljeni!
Za te vrstice se odločam, ker bi Vam rad priznal, da me je tako prijetno presenetila srčnost in moč, ki sije iz vaših dejanj. Ob tej priliki bi se rad zahvalil tudi odgovoru, ki ga je pred dnevi poslala ga. Katarina Andreji, prijateljici s katero se ukvarjava z zdravo prehrano in jo povabila v forum. Z velikim zanimanjem sem prejšnji četrtek spremljal prispevek o bolezni, s katero se borite v oddaji tednik. Žal sem moral ugotoviti, da je družba ( zdravstvo ) v preveliki meri zadržana do človeka vrednega odnosa, ki pripada vsakemu, ki se sreča z boleznijo. Nekomu, ki iz zabave redno lomi kosti na smučanju niso postavljene nikakršne omejitve in vselej znova se ga “zrihta”. Ne meri se cena. Koliko je neplodnega sedenja in modrovanja – praviloma dobro plačanega, ki ne prinaša rezultata. Že samo en zdrav človek, ki želi, zna in zmore lahko ustvari veliko več dobrine. Je mar naše zdravje resnično postalo le skrb posameznika? Ne, ne bom tega spraševal vas, predobro to občutite na lastni koži, vprašal bom tiste, ki naše zdravje vrednotijo. Dolžni smo skrbeti za svoje zdravje, a dolžni smo tudi pomagati tistim, ki so zanj prikrajšani. Kar zaboli me ko slišim, da zdravilo za neko bolezen obstaja, a smo premalo pomembni, da bi ga bili deležni. Je na tem naslovu še prisotna morala?
Kot bivši športnik in v sedanjosti trener sem kar veliko spoznaval pomembnost prehrane. Tako v športu kot med boleznijo se srečujemo z nekimi ekstremi v zahtevah do svojega telesa in duha. Prepričan sem, da je dobro nahranjeno telo pogoj, da zmore pot k željenemu stanju. Le takšno zmore vse napore, ki jih moramo obvladati. Doseči ravnovesje je naš cilj in če pride do pomanjkanja (povečane potrebe, okvare v presnovi in vgradnji, boj z vrinjki, …) katerega od elementov, ga je nujno čimprej ponuditi telesu. Ne poznam dovolj komplikacije, s katero se borite a bi jo rad spoznal, saj sem prepričan, da so načini, ki bi v veliki meri olajšali pot do ozdravitve.
Ker se družite in izmenjujete izkušnje, se bodrite med seboj in skupaj iščete rešitve bi mi bilo všeč, če bi lahko postal drobec v mozaiku, ki ga sestavljate, čeprav še nisem okraden zdravja, ali pa, kdo ve?
Všeč ste mi, ker ste hrabri in pogumno gledate v jutrišnji dan, tako je tudi prav.
S spoštovanjem!
Dušan
Živjo, Dušan!
Hvala za tvojo podporo, res! Krasen občutek je, ko vemo, da v prizadevanjih nismo sami in da nas podpira širša javnost. In hvala ti, ker razumeš našo stisko in željo živeti kvalitetno in čim dlje.
Hvala tudi za ponujeno pomoč. Zelo sem vesela in z veseljem te bom vprašala par stvari, saj sem bila pred izbruhom bolezni kar aktivna. No, vsaj mislim, da sem bila. Vsak dan sem aktivno tekla in se ukvarjala tudi z drugimi športi. Zdaj pa ne smem še pretirano migati in obremenjevati srca, ker sem pred dobrimi 2 meseci komaj zaključila zdravljenje. Čeprav imam že “mevle v nogah”…. Pravijo, da kemoterpaije in obsevanaj pač pustijo posledice v organizmu in da naj bi se še 1 leto počasi rehabilitirali in šele kasneje bolj zares reaktivirali v šport.
Jaz sedaj s kužkom šibam (peš, haha) po Rožniku, trim stezi, na Šmarno goro… in to je tudi vse. Več ne upam. Do pred kratkim sem imela tudi ful težave s sklepi (posledica zdravil), zdaj je OK, ampak se resnično čuvam. Pa tudi kondicija je še švoh.
Kaj mi še svetuješ? Ali morda obstaja kakšen easy šport, ki bi bil primeren za nas limfomčkarje, ki smo še frišni po zdravljenju? Meni je namreč aktivna vadba pred boleznijo predstavljalal tudi način življenja in bi sedaj res rada počasi spet začela…..
Khmmm, praviš, da te zanima kaj več o limfomih…. Bom pobrskala po fajlih v računalniku in prilepila nekaj osnovnih podatkov. Tako na hitro… bolezen naj bi bila povezana z oslabljenim imunskim sistemom. Hm, imunski sistem ti pa lahko pade zaradi miljon stvari. Tudi zaradi stresa, ki pa je seveda prisoten skoraj na vsakem koraku v današnjem cajtu….
No, komaj čakam kakšen fajn predlog za rekreacijo. 🙂
Pozdravi Andrejo!
Živjo Dušan!
Res sem vesela, da se je našel še nekdo, ki sam ni bolan, pa se je pripravljen vključiti v našo druščino. Jaz sama tudi nisem bolana, sem pa zelo vesela, da sem spoznala vse ostale člane društva in tega foruma, ker je to res kopica super ljudi, polnih energije zase in pripravljenih svoje izkušnje in to energijo deliti še z drugimi.
Vsi bomo pa zelo veseli tudi kakšnega tvojega nasveta. Kristina ti je že postavila vprašanje in res z veseljem pričakujemo tvoj odgovor.
Skratka, dobrodošel med nami!
LP
Alenka
Živjo,
preštudirala sem in preizkusila vse mogoče prehranske smeri in ugotovila,da ne pomaga , če nimaš biološko pridelane hrane in genetsko neobdelanih vrst. šele, ko sem začela uporabljati hladno dehidrirane sadno in zelenjavne sokove vrhunske kvalitete, žive vode- fhes mineralni prah, map čiste beljakovine se mi krvnii izvidi niso izboljšali. danes pa sem prav super, ćeprav na mojem izvidu piše- ni možnosti izboljšanja in mislim, da smo zaradi strupov, ki so povsod prisotni obsojeni na kvalitetne dodatke, seveda ob najbolj čisti hrani kot jo lahko najdeš.
kar se pa športa tiče so pa moje izkušnje skoraj smrtne. po prvem uspešnem zdravljenju sem odšla v toplice, da bi hitreje okrevala. intenzivno sem bila aktivna in ko sem prišla domov. sem imela ponovitev bolezni po šestih mesecih-mojo zdravnico je skoraj kap in seveda mi je tako zalilo pljuča, da sem bila pol leta na postelji in skoraj umrla, sedaj prakticiram telesu in limfi nežnejše tehnike: yoga, či-gong,core energetika in sem super. lep pozdrav Taja
Pozdravljena Kristina!
Najlepša hvala za odgovor, ki je hkrati tudi vprašanje. Andrejo sem med tem že pozdravil in ozdravil. Napadli so jo sinusi, tak čas pač. Saj ni bilo hudo, le začetek.
Verjetno te dobro razumem, ko mi praviš, da močno pogrešaš aktivno življenje, ki je bilo pred nastopom težav del tvojega vsakdana. Zamislim si lahko, kako bi se sam počutil in dobro vem, da ni okovov, ki bi me zadržali in ne bi poskusil biti takšen kot prej.
Menim, da je čisto v redu, če razgibavaš kužka. O počutju po opravljeni kemoterapiji vem le toliko, kolikor sem izvedel pred leti, ko sem bil ob očetu, ki je bil zdravljen na ta način. Zagotovo pa je organizem izčrpan in potrebuje nekaj časa za rehabilitacijo in regeneracijo. Tu igrajo pomembno vlogo antioksidanti, vitamini in minerali, beljakovine, tudi nenasičene maščobe (omega3,6) in seveda tekočina. Aloja kot narani razgrajevalec in preganjalec strupov in neželene nesnage je verjetno tudi dober pripomoček za pospešeno vzpostavljanje boljšega zdravstvenega stanja v telesu.
Katere športne aktivnosti? Osebno menim, da so najboljše in edine prave tiste, pri katerih se posameznik sprosti in v njih najde zadovoljstvo. Dobra aktivnost ne prinese le telesnega sproščanja temveč predvsem psihično sprostitev in prav ta je tista, ki je sposobna v veliki meri pospešiti splošno kondicijo. Zkaj? Ker povzroči željo po aktivnostih, ki jih telo rabi. Nekomu priporočiti golf, ki bi mu bil prevelik finančni zalogaj je nesmisel, saj bi mu nakopali dodatne težave in skrbi, nekoga usmeriti v neko popolnoma vsakdanjo aktivnost, on pa se prišteva med izbrance je nesmisel, saj bi se slabo počutil, ker je navajen elite. Mogoče bi čez čas spoznal, da mogoče res to potrebuje, a to je že proces socializacije ki lahko traja in traja. Še najhitreje se to šolanje zgodi takrat, ko bolezen resnično močno napade. Takrat smo vsi ubogljivi, kajne?
To kar trenutno počneš je popolnoma v redu. Mogoče je tudi kolesarjenje zanimivo, saj se pri njem da zelo natančno kontrolirati napor, poleg tega pa je, še posebej če to ni “solo” akcija, zelo zelo zanimivo – priporočam. Mogoče badminton v dvoje, namizni tenis, ples, veliko je družabnih priložnostnih iger, ki jih lahko prikrojimo po situaciji in razpoloženju…
Kolikor vidim na forumu ste kar precej aktivni in menim, da se med seboj družite tudi drugače. Iz izkušenj vem, da organizacija zahteva kar nekaj energije, a je vse skupaj poplačano, ko opaziš, da si nekaj napravil in napraviš takrat, ko čutiš prijetno vzdušje, vidiš zadovoljne obraze in si zaželiš da bi se vse skupaj še kdaj ponovilo. Na enako, a spet prijetno.
Želim ti lep dan in “slišimo” se še kaj. Mogoče se pa res slišimo, moja telefona oddajata zvoke na 040 766 314 in 041 910 310.
Dušan
Pozdravljena Kristina!
Najlepša hvala za odgovor, ki je hkrati tudi vprašanje. Andrejo sem med tem že pozdravil in ozdravil. Napadli so jo sinusi, tak čas pač. Saj ni bilo hudo, le začetek.
Verjetno te dobro razumem, ko mi praviš, da močno pogrešaš aktivno življenje, ki je bilo pred nastopom težav del tvojega vsakdana. Zamislim si lahko, kako bi se sam počutil in dobro vem, da ni okovov, ki bi me zadržali in ne bi poskusil biti takšen kot prej.
Menim, da je čisto v redu, če razgibavaš kužka. O počutju po opravljeni kemoterapiji vem le toliko, kolikor sem izvedel pred leti, ko sem bil ob očetu, ki je bil zdravljen na ta način. Zagotovo pa je organizem izčrpan in potrebuje nekaj časa za rehabilitacijo in regeneracijo. Tu igrajo pomembno vlogo antioksidanti, vitamini in minerali, beljakovine, tudi nenasičene maščobe (omega3,6) in seveda tekočina. Aloja kot narani razgrajevalec in preganjalec strupov in neželene nesnage je verjetno tudi dober pripomoček za pospešeno vzpostavljanje boljšega zdravstvenega stanja v telesu.
Katere športne aktivnosti? Osebno menim, da so najboljše in edine prave tiste, pri katerih se posameznik sprosti in v njih najde zadovoljstvo. Dobra aktivnost ne prinese le telesnega sproščanja temveč predvsem psihično sprostitev in prav ta je tista, ki je sposobna v veliki meri pospešiti splošno kondicijo. Zkaj? Ker povzroči željo po aktivnostih, ki jih telo rabi. Nekomu priporočiti golf, ki bi mu bil prevelik finančni zalogaj je nesmisel, saj bi mu nakopali dodatne težave in skrbi, nekoga usmeriti v neko popolnoma vsakdanjo aktivnost, on pa se prišteva med izbrance je nesmisel, saj bi se slabo počutil, ker je navajen elite. Mogoče bi čez čas spoznal, da mogoče res to potrebuje, a to je že proces socializacije ki lahko traja in traja. Še najhitreje se to šolanje zgodi takrat, ko bolezen resnično močno napade. Takrat smo vsi ubogljivi, kajne?
To kar trenutno počneš je popolnoma v redu. Mogoče je tudi kolesarjenje zanimivo, saj se pri njem da zelo natančno kontrolirati napor, poleg tega pa je, še posebej če to ni “solo” akcija, zelo zelo zanimivo – priporočam. Mogoče badminton v dvoje, namizni tenis, ples, veliko je družabnih priložnostnih iger, ki jih lahko prikrojimo po situaciji in razpoloženju…
Kolikor vidim na forumu ste kar precej aktivni in menim, da se med seboj družite tudi drugače. Iz izkušenj vem, da organizacija zahteva kar nekaj energije, a je vse skupaj poplačano, ko opaziš, da si nekaj napravil in napraviš takrat, ko čutiš prijetno vzdušje, vidiš zadovoljne obraze in si zaželiš da bi se vse skupaj še kdaj ponovilo. Na enako, a spet prijetno.
Želim ti lep dan in “slišimo” se še kaj. Mogoče se pa res slišimo, moja telefona oddajata zvoke na 040 766 314 in 041 910 310.
Dušan
pozdrav Taja!
Napisal sem ti odgovor a menim, da sem napravil napako v elektronski obliki. Če nisi dobila mojega odgovora mi prosim sporoči, lahko pa me pokličeš na 040 766 314 ali 041 910 310.
odgovoriti sem ti želel kolikor se da vsestransko, a sem spregledal, da nisem aktivno v etru. Ker nisem ravno spreten tipkač, bi mi bilo v zadovoljstvo, če bi vedel ali naj ti odgovor napišem ponovno ali mi to ni treba. Sicer pa nisem pristaš anonimnosti in če se slišimo mi bo to v veselje.
lep dan še naprej!
Dušan
Hej, Dušan, hvala za tako izčrpen odgovor. Zelo se strinjam s teboj in upoštevala bom tvoje nasvete.
Mislim, da bi lahko enkrat organizirali srečanje v Mostecu in se skupaj podali na Rožnik in tako poklepetali o zdravem načinu življenja…. Kaj praviš?
Upam, da je Andreja že zdrava!
Lep dan Kristina!
Moj odgovor ni bil tako izčrpen, kot mogoče izgleda. O vsem znam še veliko več in ne le povedati tudi storiti.
Bil bi zelo vesel, če bi lahko posvetili trenutek pozornosti prehrani, saj sedaj, ko sem prebral nekaj (žal ne še čisto vse) prispevke vidim, da je to zanimiva tema. V nekem zaprtem prostoru je to lahko poslušati in debatirati, tam v akciji pa se to tudi čuti.
Sem za, vesel bom, če bom lahko pripomogel k boljšemu počutju. Ker opažam, da se tudi drugi obračajo nate bodiva na vezi. Lahko me “žvrcneš” na 041 910 310 ali 040 766 314, mreni se bolj dopade dogajanje v živo kot tole tapkanje po elektroniki.
Ker slišim kako nas oblaki nagrajujejo( rastejo radič, redkvica, peteršilj, …) ja zakaj pa se ne nič govori o peteršilju? – je namreč eden naših zaščitnikov.
Lep popoldan in – lahko me pokličeš, mi bo v veselje!
Dušan
Pozdrav!
Včeraj sem ti napisal dve sporočili, eno bolj kot odgovor, drugo pa nekoliko bolj široko. Sem pa potem opazil, da sem napravil elekktronsko napako in ne vem, če si sporočilo dobila.
Prosil bi te, če mi to lahko sporočiš, ga. Taja mi je povedala, da ni dobila odgovora.
Tako ali drugače, slišim na 041 910 310 in 040 766 314.
Kljub dežju naj bo dan lep!
Dušan
Pozdravljen, Dušan!
Ja, seveda ti sporočim, kdaj se bomo dogovrili za srečanje. Hvala za številki.
Kar se pa tiče tega, da raje govoriš, kot tipkaš, bi te pa vseeno lepo, lepo prosila, če bi kljub vsemu še tipkal tudi tu gori in se udeleževal debate. Štos je v temu, da vsi še niso pripravlejni odprto klepetati o svojih težavah, radi pa bi vseeno izvedeli čim več. In prav temu je namenjen tudi tale forum, kjer lahko anonimno vsak vpraša, kar ga zanima, teži…. In če se strinjaš, bi tule še naprej klepetali o prehran, rekreaciji, saj bomo tako lahko pomagali še komu, ki se za 1x še ne upa odpreti navzven.
A si ZA?
Po lepem dnevu lep večer,
ki ga ni vredno prespati. S tem, ko sem napisal, da lažje govorim kot pišem nisem hotel reči, da se umikam iz pisanih strani. Napovedi za naslednji teden so res nekam klavrne a ker lahko delamo napake vsi jih lahko tudi vremenoslovci. Pustimo se presenetiti.
Ker sem pravkar prispel iz Milana bom čisto kratek, saj sem se odločil, da grem še na krajši tek, potem pa k počitku.
Tebi in vsem želim prijazen vikend!
Dušan