Je tukaj kdo, ki ima SHIZOFRENIJO ali simptome? Prosim javite se?
Hvala, da si delila z mano vaš primer. Bili smo na Polikliniki v ambulanti, kjer dežurajo. Radi bi dobrega specialista, ki se zavzame za pacienta. Morda veste, pri komu se je zdravil vaš bolnik? Kako je z injekcijami? Si jih bolnik dozira sam ali mora ponje k zdravniku?
Se strinjam, da je potrebno čimveč povedati. Nastane problem, ko zdravnik ni pripravljen poslušati in daje znake, da je nestrpen, se mu mudi… shizofreniki vse to še prej opazijo in sestra sploh ne ve, če bi še šla tja. Hvala tudi za lepe želje, so me kar dvignile.
HVALA vsem, ki ste se oglasile in mi vlile upanje. Občutek sem imela, da sem sama, z najinim problemom.
Na psih.kliniki se s tovrstno boleznijo ukvarja Vesna ŠVAB. In ona je bila moja zdravnica. V prodaji je tudi ne vem točno eden ali več priročnikov kako živeti s shizofrenijo.
Imam občutek, da si ful vznemirjena. Umiri se in skušaj čimbolj na izi to vse prenest ter prisluhnita nasvetom zdravnika ali terapevtom.
Ja psihiatri so taki, eni prisluhnejo, eni samo pišejo in tudi hitro ugotovijo med pogovorom v kakšni fazi je bolezen, ali pacient sodeluje ali kar nekaj bluzi in na osnovi tega je terapija.
Kako je z injekcijami ne vem, ker sem bila jaz hosp. in sem jih gor prejemala ampak mislim da ne več kot en teden in če jih ima sestra predpisane mislim da res pripomorejo v hidi krizi.
Pozitivne misli, trdna volja, ogromno truda pa bo spet KKKUUUUUULLLLLLLLL.
shizi
Ti si zlata. Slabo skrivam svojo skrb in že nekaj dni imam glavobol. Res sem nemirna, ker me skrbi za sestro. Zdi se mi, da nima ničesar, kar bi jo vleklo gor. Čisto je izgubljena, brezciljna, moti jo rutina, da se vse ponavlja, od najbolj osnovnih stvari naprej (vstajanje, faks, službene rutine si sploh ne predstavlja), ne najde hobija, v vsem nekaj najde.
Med ostalimi zdravniki sem brala tudi o dr. Novak-Vaca in Švabovi Vesni (berem tudi njeno knjigo) in sem sestro naročila pri njej. Upam, da se bo dobro počutila pri njej.
Na Polikliniki so svetovali hospitalizacijo, ker je stanje akutno, pa sva prosili, da ne. Nimamo lepih spominov na tiste prostore v Polju. Bom pa po “namig”-inem nasvetu poiskala pomoč tudi zame. Brez dvomim, da bom zmogla. Saj sem močna, ampak nočem, da bi tudi moja družina trpela.
To vse je TRENUTNO in bo MINILO vendar počasi. Nič ne gre na hitro. Treba je VZTRAJATI in MISLITI DA BO JUTRI BOLJŠE. Sama se pa res razbremeni, ker čez noč na žalost ni rešitve in ne obstaja čudežna palčica, katera bi stanje spremenila v prvotno. In pomagala ji boš lahko le tako, da boš sama imela kristalno čiste misli in tako dajala upanje obema.
Normalno je, da je sestra v takem stanju – kot sem že napisala vse človeške funkcije so okrnjene, kar je posledica izbruha bolezni in ČAS in ZDRAVLJENJE bo postavilo vse v normalne tirnice. POGUMNO NAPREJ!
mi lahko kdo napiše simptome, kako se začne ta bolezen in kaj je vzrok temu.
Meni se včasih zdi, kot da se mi bo zdaj zdaj zmešalo. In ne pretiravam, ker ni to le fraza ampka imam res tak občutek, kot da sem na robu.
Živčnost, nervoza, moti me najmanjši hrup okolice, če nekdo nekaj od mene hoče, …
To se mi zgodi 3-4x/leto. In ne vem ali je to le znak preutrujenosti, ali gre za kaj resnega.
Če bom omenila svojemu os. zdravniku itak ne bo posvečal nobene pozornosti temu, tako kot ostalim stvarem, kar ni nekaj dokazljivega ne.
To, kar opisuješ ti n ika, mislim, da je bolj podobno živčnemu zlomu ali pa preobremenjenosti in stresu. Pri shizofreniji so simptomi zelo različni, bolnik se niti ne zaveda, da je z njim kaj narobe, dokler ne pride do popolne dezorganizacije, ki je moteča in nevarna za bolnika, lahko pa tudi za svojce. Lahko se pojavijo prividi, prisluhi, skratka težko je opisat, ker to v fazi bolezni izgleda kot resnično.
V veliko primerih je vzrok dednost, alkohol, psihoaktivne snovi in kdo bi vedel, kaj še vse.
n ika
Svojega zdravnika prosi za napotnico za psihiatra. Povej mu, da imaš težave in da imaš občutek, da se ti bo zmešalo. Zanj je to dovolj, da ti napiše napotnico, naprej pa je zadeva psihiatra. Tam boš povedala več in on ti bo postavil diagnozo, če jo bo ocenil, da je potrebna. Lahko si pod stresom. Če se ti to dogaja pogosto, potrebuješ sprostitev. Pogosti stresi in preobremenjenost te lahko pripeljejo v razne oblike depresije. Boljše je, da greš enkrat zastonj k psihiatru, kot da bi se ti stanje zakompliciralo.
Simptomi shizofrenije so hudi in verjemi, da bi vedela, če bi jih imela. Pacient ima blodnje, sliši glasove, ki mu dajejo navodila, občutek ima, da nekdo nadzira njegovo življenje in z njim upravlja, poln je asociacij, za katere velikokrat presodi, da so nekakšna zarota, nima koncentracije, vidi slike, ki se mu vrtijo kot filmi, govori nepovezano ali brez končnega cilja. Simptomov je malo morje in vrst shizofrenije je več. Zdravljenje je nujno potrebno in odlašanje lahko stanje močno poslabša. Lahko pripelje do popolnega propada osebnosti. Nisem strokovnjak, vem le toliko, kolikor sem prebrala. Veliko več o tem najdeš na internetu, med drugim tudi na linku, ki jih je podala “morda lahko koristi”, sama sem našla še dve odlični strani o tem, ampak ti svetujem, da ne bereš preveč, dokler nimaš postavljene diagnoze.
Raje vztrajaj pri zdravniku, da potrebuješ pomoč. Če ti tako čutiš, potem bodi neomajna in se ne daj zdravniku. On je tam, da ti pomaga in te posluša! Bodi tečna, če je treba 😉 Srečno in ti želim, da boš kmalu bolje!
Skoraj da ne vem, če ti sploh tole napišem … ker je grozljivo!
Moja sestra že nekaj let trpi za shizofrenijo. In jaz ti iz osebne izkušnje lahko povem da se ne spuščat v sestrine “shizofrene pogovore”, ker sem jaz to delala s sestro, se z njo dooolgo pogovarjala, nihala od prepričevanja da ni glasov, da ne more brati misli ipd, do tega da sem že obupala, ker je bila silno prepričana da “vidi tisto kar drugi ne”, s tem je samo še bolj razmišljala o tem, kako naj opraviči to kar se ji dogaja (in je samo v njeni glavi)…
Samo eno stvar bi ti zabičala: pazi, če sestra res jemlje zdravila redno!!!!! Res je da ta zdravila nekako “jemljejo življenjsko moč”, da pade koncentracija, da je sestra bila kot zombi, še posebej ko (še) ni prava kombinacija in doza (z zdravnico, ki je, žal, približno taka kot vaša, sta iskali pravo kombinacijo in dozo kar 3 leta)… Ampak, ko je moja sestra začela izpuščat zdravila, je začela spet verjeti da vidi in sliši drugo dimenzijo, da jo zdravila uničujejo in da “bo zmogla”. Seveda je to skrivala, še delala se je , kot da bi vzela zdravilo, pa ga pljunila… Žal so takšne eskapade imele več hudih učinkov: prvič, tudi ko je začela spet jemati zdravila, niso več prijela, in je dozo bilo potrebno povečati. Drugič, njeni izpadi so segali od:
– letanja po prostorih in halucinacij
– tepeža
– vožnje z ukradenim (atijevim) avtom v prvi prestavi 50 km, brez vozniške in z 2 apaurini v riti (preživela brez posledic, avto uničen)
– in na koncu (globoko zajemi sapo), padca z balkona z 16 metrov, ki ga je po čudežu preživela, in po 3 letih sicer ima težave (uničena stopala in živce v očeh), ampak hodi, živi in je kul…..
Žal mi je, da je potrebovala streznitev v obliki šoka ob padcu, invalidskega vozička, hudih bolečin, neštetih operacij in ogromno terapij…. Ker pogosto shizofereniki res verjamejo da “se imajo pod kontrolo”, delno tudi imajo prav, ker smo prve znake da je prenehala jemati tablete vedno spregledali, enkrat jo je brat zalotil da divja po stanovanju in sama sebe prepričuje “dajmo se pomirit, da me ne pokapirajo!!”, torej, se je zavedala kaj dela in da ji škodi.
Trenutno je super, jemlje zdravila, končuje neko šolanje, zdravstveno je kr dobro, noben ne verjame da si je tako hitro opomogla od tega padca!! Jaz osebno pa sem zelo zadržana, saj ne morem več preživljati vsega tega, kar nama je pripravila!
Pazi! Res misli tudi nase in svojo družino, obenem pa imej uč na sestri. Dobra klinika, oziroma zdravnik in prava komb. zdravil res delajo čudeže. Z druge strani, nikoli ne veš, kdaj se bo bolnik odločil “”vzeti vajeti v svoje roke” in “lovit cigaret ki pada z balkona”….
Želim ti srečo, in zdravja tvoji sestri. Želim ti, da vam ne bi bilo tako hudo, kot je bilo nam!!
Lp,
Sonja
Sonja Mia
Hvala. Res si se potrudila in mi obširno približala stanje in situacijo, ki ste jo dejali skozi. Ogromno mi pomenijo vaši odzivi. Da ne govorim koliko pomeni občutek, da te ljudje razumejo o čem govoriš in da vedo za kaj gre.
Vidiš, to me je skrbelo. Naj se s sestro pogovarjam o njenih blodnjah, naj ji poskušam razložiti, da so nemogoče, da je nihče ne napeljuje na dejanja. Po eni strani se včasih strinja, drugič umolkne in si najbrž misli svoje. Mi je zadnjič rekla, da vse kar potrebuje je dober zdravnik, ki jo bo poslušal in jo razumel, da si vsega tega ne domišlja, da je res. Da si bo vsa dogajanja, vse zapisala, vse ljudi in priimke, ker ve, kako jim je ime, za vsak slučaj, če se ji kaj zgodi..
Sploh si ne morem predstavljat kako ste trpeli vsi s sestro vred. Vzpone in padce pričakujem, samo tole pri vas je bilo res hudo! Dobro, da ste imeli drug drugega. Ste obiskovali psihiatrijo v Polju ali ste sestro vozili v privat ordinacijo? Mi lahko poveš kakšne izkušnje ste imeli s katerim od zdravnikov? S katerimi dobre, s katerimi slabe, da se ogneva v krogu in morda kakšno muko prihraniva. Vsi ste me opozorili na redno jemanje zdravil, zato bom na to posebej pozorna.
Vse dobro želim tudi vam, mir tebi in tvoji sestri, z upanjem, da je najhuje za vami!
@lost-in-d-spejs, Včasih predstavlja velik problem hodit v Polje na pogovor (stigmatizacija), v tem primeru je dobra rešitev šudentska ambulanta. Dr.Vanja Rejec, ki ti ga priporoča @ševednoštudentka, je zelo dober in izkušen psihiater. Vendar je danes kar težko priti do psihiatra, so čakalne vrste, (ne vem sicer, kako je pri dr. Rejcu) in če je sestra že naročena pri dr.Švabovi, je to dobro in lahko ji zaupaš. Je strokovnjak na svojem področju in se zelo posveti svojim pacientom, kakor tudi svojcem. Ne boj se, če bo predlagala hospitalizacijo. Tako se muke le skrajšajo, ker je zdravljenje intenzivnejše.
In še obljubljeno glede izobraževalnega programa za paciente in svojce v Polju. Poteka v skupinah do 15 udeležencev, enkrat tedensko po eno uro in pol, skupno 9 srečanj. Naslednji ciklus se začne 24.marca do 19.maja. (potem pa spet v septembru). Izobraževanja bodo potekala vsak torek, za paciente od 13.30-15.00 ure ter za svojce od 15.30-17.00 ure. Zaželene so predhodne prijave pri kontaktni osebi: ga.Ivna Vidnjevič, spec.klin.psiholog tel:(01)5872 359 ali ga.Tina Jerina,dipl.med.sestra, tel.:051/216189, kjer dobiš tudi vse dodatne informacije.
Dejstvo je, da je shizofrenija bolezen, ki pretrese celotno družino, zato so tvoji občutki in doživljanje povsem razumljivi. Vedno pa je lažje, ko ugotoviš, da v tem niste sami in v tem je tudi vrednost teh srečanj.
Moj mail je [email protected].
Lp,
Sonja
imam to bolezen ugotovili so mi jo pri 15.letu.lahko mi pišete na mail [email protected] moji simptomi so se začeli z blodnjami prividi,,,,sem na depoju in mi pomaga a kaj ko zraven še zlorabim kakšno drugo substanco pišite mi prosim ker ne bi rada javno vsaj z zdaj govorila o tem.maja
pozdravljeni,
mene pa zanima ali ima kdo izkušnjo z znanci, bližnjimi,… ki imajo to bolezen vendar tisto vrsto da zanika da jo ima in da je po njegovo vse v najlepšem redu? zanima me kaj v takem primeru narediti če se bolezen spet pojavi in kako pomagati taki osebi?
sorodnik ima to bolezen vendar zanika da je kaj narobe z njim, je bil že hospitaliziran in na zdravljenju vendar po parih mesecih je opustil zdravila in začel kaditi travo kar še poslabša bolezen… zdej se spet pojavljajo znaki kot takrat preden je šel v bolnico me pa zanima kako spravit tako osebo k pomoči oz. spet na zdravljenje predn se pojavijo hujše težave kot so dretje in norenje po hiši ter z avtom poleg vseh drugih motenj ki so prisotne in težke za celo družino že zdaj. kaj se lahko naredi v takem primeru? koga se lahko pokliče…policijo ali kar direkt v Polje? me zanima kako prisluhnejo temu, oseba se vredu obnaša do drugih tisti ki so doma je pa malo drugače, bi sploh sprejeli in glede na to da zanika in bi se verjetno celo upiral? ta postopek me najbolj zanima in tudi vaše izkušnje, zgodbe kako je blo kako ste storili, koga poklicali kako je potekalo?
potem me zanima tudi to kako se lahko taki osebi za naprej pomaga da jemlje tablete ali pa da bi bila kašna organizacija kašna skupina s katero bi lahko naprimer živel da bi se tudi tako izboljšal kot so naprimer kašne komune ali to sploh obstaja??
– so te skupine ki ste jih zgoraj navajali za svojce in bolnike vredu? zanima me tudi ime psihiatra ki dejansko prisluhne še posebej ker je sorodnik izredno tiho in noče čisto nič govorit že takrat ko je bil v bolnici mu niso mogli pomagat ker se ni hotel pogovarjat tako da so obupali?
upam da boste izkušnje delili,lepo prosim
Lp
Pozdravljeni,
danes sem spoznala, da moja mama ima to bolezen. Ker živi v Istri se slišiva po tel. in že nakajkrat me je poklicala in iz pogovora mi je bila sumljiva. Dejala je naj pridem čimprej, ker da je v življenjski nevarnosti, skratka ima “pozitivne znake” in blodnje. Šla sem ponjo in sedaj jo imam pri sebi doma. Ker imam dojenčka in malega fantka me je malo strah. Drugače pa ji ne morem pomagat, hotela sem najprej sama ugotovit kaj se z njo dogaja in izvedeti čimveč… Zdravnica jo je poslala k psihiatru. Ona pa ji je rekla, da ni zmešana in odšla. Prepričana je, da ima v nožnici prisluškovalno napravo in prek nje sam vrh politikov jo nadzira. Vse poteka prek TV in radija… Celo z američani je v stiku,, Groza. Težko jo bom prepričala, da gre psihiatru, še huje pa bo z jemanjem zdravil, ker stalno se pritožuje da ji vsa zdravila škodijo (jemlje jih za ščitnico).. Karkoli bo treba, sem samo jaz ki ji lahko pomaga, problem je da z dojenčkom in z njo bo treba vse opravit in to na hrvaškem, dolge vožnje, iskanje zdravnikov…
Kje naj začnem, kako in naj se delam da ji vse verjamem, kot, da je res? Ker če bo izgubila zaupanje vame, ji ne more nihče drug pomagat. Čisto sama je, in je že opazila, da je v njeni okolici nihče ne mara…
Zanima me nekaj, pa brez zamere, bom napisala kar v tole temo. Imela sem paranojo že dvakrat, enkrat sem se sama pozdravla po osmih mesecih ždenja v koči, drugič pa sem bila v bolnišnici, vendar sem po tabletah Zyprexa že bila zdrava po enem mesecu. Uradno sem pa bila odpuščena po treh mesecih. Sedaj se mi je zadeva ponovila v neki blažji obliki in sem iskala pomoč pri psihiatrinji. Sama od sebe sem nehala jemati zdravila, zato se mi je ponovilo in sem takoj poklicala psihiatrinjo. Ker pa je bila ona na dopustu, so me napotili k splošni zdravnici, da mi bo dala napotnico za tablete. Sem pa si ravnokar urejala zdravstveno zavarovanje, tako, da sem bila brez, ampak so me vseeno sprejeli. Z zdravnico sva se pomenle, rekla mi je samo, da moram jemati tablete in da nekak nisem pri sebi. Sem se strinjala, saj tak sem sama zato iskala pomoč, ker nisem čist pri sebi, kot da mi je nekdo dušo izpil. Nakar sem odšla, sem jo le še prosila naj mi napiše opravičilo, ker nisem šla k svetovalcu za zaposlitev na razgovor kot bi morala. Enostavno nisem par dni mogla it iz hiše. Vprašala me je kako je ime svetovalcu, sem povedala itaq…. In sedaj sem zvedla od njega po telefonu, da ga je ona itaq že klicala…Baje ni rekla nič takega mi je rekel. Klicala je pa tudi na Center za socialno delo in tako sem že danes drugi dan po obisku zdravnice dobila domov vabilo na razgovor glede ‘moje življenjske situacije’. To me je čist šokiralo, gleda na to, da še imam hčerko in živiva sami. Imam občutek, da me je izdala. Meni se takšno klicanje naokoli ne zdi ravno etično. Vem, da so zdravniki zakon in da imajo to pristojnost in kredibilnost, vendar se mi to zdi čist preko vseh meja.
Ker sem iskala pomoč pri njej, je klicala naokoli(čeprav je sploh ne poznam dejansko in ona ne mene) in me spravila v težave, me stisnila ob rob. Ne vem če je mogoče takšno poročanje stalnica, naj še kdo pove.
lp