Prebrala sem že kup informacij o ADHD na inernetu, sumimo da ima naš otrok neke vrste hiperaktivnost.
Otrok je star 7 let. V šoli je glede znanja med boljšimi, probleme ima z vedenjem. Na stolu težko sedi pri miru, vedno se z nečim igra (svinčnik, zavese..), je zelo glasen, preglasi vse ostale. Pogosto presliši navodila, je zelo hitre jeze, se razburi in postane žaljiv. Prijateljev nima veliko, pravi da ga otroci ne marajo. To tudi malo razumem, ker zna biti zelo nesramen do ostalih. Drugače pa šolo sovraži, nalogo sicer naredi, ampak ne lepo, njegovi zvezki so vedno pomučkani, kljub vsakodnevnemu prigovarjanju naj bolj pazi.. Za šolske stvari ne skrbi nič, barvic in flumastrov nikoli ne pospravi v peresnico, vedno izgublja lepilo, šilček, radirke…To je glede šole.
Doma pa imamo pogosto izbruhe besa, jeze. V zadnjem času so takšni napadi že vsak dan. Zgleda pa tako, da ga vznemiri kakšna malenkost npr. reče da je lačen, jaz pa mu odgovorim prav pridi v kuhinjo – ne hočem jest v dnevni sobi, mirno odgovorim ugasni TV in pridi v kuhinjo, takrat pa znori vrže daljinca in začne kričat. Drugi primer igramo kakšno igro in izgubi ali pa hoče goljufati in mu ne dovolimo – znori. Lahko bi naštevala še kup drugih primerov. V napadu jeze in besa pade v afekt, govori grde besede, zmerja naju z možem. Tuli in kriči, sovraži vse okoli sebe in tudi sam sebe (grozi s samomorom). Takšen izpad lahko traja tudi 2 uri. Če smo doma še nekako gre. Ko pa smo kje med ljudmi, na izletu, v trgovini, na obisku… nam je pa zelo grozno. Vsak razume če tuli 3 letnik, če pa se 7 letnik na sprehodu dere, da sva f.. in da naju sovraži in se bo ubil ni več prijetno. Ko je bil manjši sem ga prijela in odnesla, zdaj to ni več možno.
Že od majhnega naprej se skoraj nikoli ni zamotil sam, se sam igral, kot dojenček je veliko prejokal in zelo malo spal. Še sedaj ne prespi celo noč skupaj.
Ko npr. gleda TV ne sedi pri miru nikoli, vedno se premetava, gor in dol. Tudi pri obrokih ni nikoli pri miru, vsakič ga opozarjava naj sedi pri miru na stolu, vedno se guga, ali poskuša nemogoče položaje. Z možem porabiva ogromne energije, da ga motivirava za razne dejavnosti, če se dolgočasi prej izbruhne. Vsak izhod skrbno načrtujemo, da bi preprečili izbruhe. Do sedaj je še nekako šlo, zadnje čase pa je vse huje, nič več ga ne zanima.
Prosim če lahko iz mojega posta presodite ali ima kakšno motnjo, naj poiščemo pomoč?
Hvala

Pozdravljena Petra

Nisem strokovnjak, sem samo mama otroka z ADHD motnjo. Iz prebranega sklepam, da gre za nekaj takega, saj so se nam oz. se še pojavljajo podobne težave.
Obdobje dojenčka: – malo in menirno spanje, veliko joka, nikoli ga nismo mogli voziti v vozičku, kar naprej nekaj skakal v njem , vstajal….
Predšolsko obdobje: nevodljiv, nepredvidljiv ( nepričakovano skočil na cesto, oblečen v bazen) neprestano tekal, migal, govoril, večkrat udaril sovrstnike, vse igrače metal čez ograjo k sosedom, igrače uničeval, žaljiv do nas , v afektih si je praskal obraz, nikoli se ni zamotil ali igral sam . Skratka zelo naporen ….in drugačen od sovrstnikov.
Začetek šole: moteč za ostale in sebe, glasen , šolo sovražil, pogosti afekti z žaljivkami, uničevanjem stvari, zvezki katastrofa, bil razredni kloven….
Sedaj je v 13 letu. Voden na pedopsihiatriji, jemlje Stattero, postal bolj vesel in srečen sam s seboj, stvari se delno umirjajo.

Naštela sem samo na kratko nekaj smernic. Stvari, dogodkov, odstopanj je bilo in je še nešteto. Veliko se uredi z poznavanjem te motnje, z pravilnim reagiranjem v določenih situacijah , z sodelovanjem in pogovorom s šolo in seveda z izmenjavanjem izkušenj med starši.

Petra,
včasih je meja med ADHD in motnjo vedenja zelo tanka linija.Težko rečem za točno kaj gre, vsekakor pa fant potrebuje strokovno pomoč. In je napisala Taro – (hvala za vaš prispevek!) se marsikaj da urediti.
Kam po pomoč – najboljše bo k pedopsihiatru in k psihologu.

Hvala obema za tako hiter odgovor.
Do sedaj sem največkrat poslušala, da ne znamo vzgajati otroka. Večina mi je svetovala, naj ga kdaj udarim po riti ali po ustih če grdo govori. Pa si bo že zapomnil. Seveda nasvetov nisem upoštevala.

Živjo!
Tudi moj ima podobne izpade star je 8 let in tudi pravi da ga nihče ne mara .Ko ga prime tako leta po hiši kot bil na dirki,pri televiziji ali računalniku pa zna biti miren,samo kader mu kaj ne gre pri nalogah ali kitari takoj izgubi živce in je tudi zmožen tulitt kot kakšna žival tudi po dve uri skupaj,tudi jaz se sprašujem na koga se naj obrnem,sem sinu že omenila da bova šla k psihologinji v šoli pa mi je rekel da ne bo šel ker bojo vsi na šoli zvedeli in se mu bodo smejali.

Adjam,

v prejšnjem vprašanju sem sicer napisala, da počakajte na odgovor Francke.
Ampak tule pa ste le malo drugače napisala.
Sama težko rečem ,kaj vašemu sinu je. Glede na opis bi bilo smiselno poiskati pomoč psihologa (zunaj šole) in pedopsihiatra.

Vsi s hiperaktivnimi otroci……….morda se lahko pozanimate tudi pri društvu za motopedagogiko

http://www.motopedagogika.com/

ne delam reklame, samo lahko povprašate, morda vam bodo znali pomagati.

lp