Imam sinčka starega dobrih sedem mesecev, od petega meseca dalje sva pričela z uvajanjem goste hrane. Naj omenim, da je otrok z velikim zanimanjem opazoval moža in mene pri jedi, dajal je vtis da ga hrana zanima, uvajanje mi je priporočala tudi pediatrinja, ker je bil sin na adaptiranem mleku. Od začetka je kar lepo jedel in vse je kazalo na to, da bo kar pravi jedec, vendar žal temu sedaj ni tako.

Fantek sicer lepo napreduje in se razvija, ampak težave pri hranjenju me vseeno skrbijo, včasih pa se počutim nemočno. Že praktično več kot mesec dni imava težave s hranjenjem po žlički, občasno pa tudi s hranjenjem po steklenički (dvakrat dnevno še pije mleko, ostali obroki so gosta hrana). Naj še dodam, da že izraža željo po tem, da bi sam držal žličko in se hranil (jasno, da je še premajhen in sam tega še nekaj časa ne bo zmogel), kar mu včasih tudi uspe (da si kakšno žličko da sam v usta in poje), rad pa tudi grizlja riževe kruhke ali kak brezglutenski piškotek. težave z žličko sem poskušala reševati tako, da sem mu dala svojo žličko, vendar je on želel tisto, s katero sem ga hranila.

Otrok se pri hranjenju smeje, obrača glavo, zapira usta ali pljuva hrano ven, včasih pa tudi neutolažljivo joka, poje npr. deset malih žličk ali pa tudi manj. Trudim se pripravljati raznoliko hrano (vse sadje razen agrumov, krompir, vsa ostala zelenjava razen zelja in fižola, jogurti, skute, belo meso, teletina, rumenjak, vsa brezglutenska žita), je pa res da tako majhnemu otroku še ne smem vsega ponuditi. Hrano mu izboljšam s ščepcem soli, dodajam tudi malce kisle smetane ali skute.

Včasih se zdim sama sebi že kar smešna, saj otrok npr. je če mu pojem,ali ga kako drugače zabavam, drugače ne. Opažam tudi, da npr. je trgovinsko pripravljeno sadno kašico, pred tem pa noče jesti npr. doma pripravljene, ki je bila še en dan nazaj zakon. Ni strogega pravila, kaj mu je všeč, npr. enkrat je ves navdušen nad banano ali kakijem, spet drugič ne odpre ust. Je na približno tri ure, vmes je zelo živahen in običajno tudi po dvakrat na dan pokakan. Imamo pa tudi občasne težave s hranjenjem po steklenički-včasih samo zmajuje z glavo, ali pa pljuva mleko ven, mleka drugače še ne zavrača v celoti, saj še vedno popije nekje od 200 do 230 ml/obrok. Aja, tudi tekočine mi popije zelo malo (po moje ne več kot 20-30 ml, če izvzamem mleko), skoraj nič-to je v glavnem par požirkov prekuhane vode (včasih par žličk soka od Frutka ali Hippa ali komarčkov čaj), drugega ga ne zanima, sedaj poskušava kar iz majhne otroške plastične skodelice, ker pred tem nisva popila še toliko ne. Zobkov še nima.

A je imel kdo podobne težave?? Prosim povejte mi, kako ste jih reševali, ker je meni že zmanjkalo idej 🙁

Napisala si, da otrok napreduje. Čisto normalno obnašanje.

Če otrok dobro napreduje na teži, je pokakan 2x na dan potem ni panike. Tudi nam odraslim kašen dan paše nekaj drug dan kaj drugega. Hranita se čim bolj raznovrstno, pa čim manj komplicirat. Mogoče vseeno popije dovolj mleka, ki nadomesti cel obrok, tako da mogoče so tvoja pričkovanja prevelika. Moja skoraj 10 mesečnica je zjutraj zajtrk (sadje in nato dobi že kruh z maslom, kakšen namaz), nato je kosilo, pa še z nami poje nato malo kosila, kakšen jogurt, še malo sadja mogoče, nato pa večerja, doji se le še pred spanjem in 2x vmes do jutra. Vmes popije približno 2 do 3 dl soka ponavadi jabolčnega z vodo.
Če te še kaj zanima vprašaj. LP

Preveč kompliciraš in se sekiraš. Glede na to, da se otrok normalno razvija, ni panike. Naj te potolažim, jaz sem bila ista pri prvem, pri drugem gre vse lažje. Otroku pač enkrat paše to, enkrat drugo. Enkrat je bolj lačen, drugič manj. Tako kot mi, odrasli, ali ne? Sicer pa mu “zabavni program” ob hranjenju definitivno prija, samo preveč navaditi ga ne nanj, drugače brez njega ne bo šlo. Če še ne zna sam jesti po žlički, mu dajaj tudi koščke hrane, naj jih sam nosi z rokico v usta (npr. dobro kuhan krompir, kuhano zelenjavo, mehko sadje). Bo malo bolj umazan, pa nič hudega. Z žlico pa se bo tudi hitro navadil. Predvsem pa poskrbi, da bo res lačen, ko mu daš za jesti, takrat bo še “česen v zraku lovil”.

Lp, L.

Očitno pridobiva dovolj in morda ni lačen. Zdaj že kar precej pojejo in niso toliko lačni, kot bi mi presodili. Jaz se na tvojem mestu ne bi toliko obremenjevala. Če mu boš začela ponujat več stvari in si bo lahko izbiral, kaj bi raje jedel, si bo tak vzorec privzgojil in boš imela pozneje težave. Če noče, noče.

Naš devetmesečnik si tudi malo zmišljuje… Eno obdobje je zavračal stekleničko z adaptiranim mlekom in sem mu morala zjutraj in zvečer dajati kašice na žlico (frutolino ipd. zadeve), potem se mi je začel pri teh kašicah dret in sem prešaltala nazaj na mleko, ki ga spije po 210 ml na obrok (zjutraj, ko se zbudi, in zvečer, preden gre spat). Dojiva se ne več, tako da ponoči dobi samo čaj, če se zbudi. Sicer podnevi jé po mleku še en obrok sadja, kosilo (tako kot mi, razen zelja, fižola in podobnih reči), popoldansko malico in večerjo (po njej še mleko tik pred spanjem).

Mislim da preveč kompliciraš in imaš obroke prepogoste in preobilne.

Tudi pri nas ni nič rožnato, star je dobrih sedem mesecov pa je: hruška, jabolka, banana, korenček, cvetača, bučke, makarončki-zvezdice, riž, polenta, gres,koruzni kosmiči.
Potrebna je velika poterpežljivost, pri našem kile niso problem, jih ima pomoje že blizu 10kg.
Vsa hrano, ki jo sprejme mu jo nasljedni dan z veseljem ponovno ponudim, potem pa na osnovi te hrane dodajam spreminjam hrano.
Pri nas gre vse bolj na počasi, in tudi pri nas je je veliko joka, zaletavenja, pljuvanja. Poskušam ga ne siliti v hrano.

Ne se obremenjevat. Dokler otrok poje vsaj nakaj žlic (in popije dovolj tekočine), dobi toliko, kolikor potrebuje. Več ali manj pa otroci jedo hrano s snovmi, ki jim jih manjka, Večina otrok počne to, dokler jim ne privzgojimo, da je treba pojesti vse, kar je na krožniku.

Otrok poje toliko kot rabi in ne toliko kot ti misliš, da rabi.

Dovolj je če ima otrok 5- 6 obrokov razporejenih od zgodnjega jutra do večerje. Ponoči naj toliko star otrok ne bi več jedel.

Otrok naj poje toliko kot sam želi. Ko začne hrano zavračati ali se z njo igrati mu krožnik odnesemo in mu do naslednjega obroka damo samo pit.

Obroki naj bodo približno ob istem času.

Bolj se boš obremenjevala s hrano booj bo otrok čutil, da je to sredstvo za manipuliranje. Mogoče še ne sedaj pri sedmih mesecih v bližnji pihidnosti pa vsekakor. Ko jemo sedimo pri mizi. Čimveč obrokov naj otrok poje z ostalimi družinskimi člani. Otroka med hranjenjem ne animiramo.

Želim ti veliko potrpljenja.

Na vprašanja so ti odgovorile druge, jaz bi le komentirala stavek, ki ni neposredno povezan z izpostavljenim “problemom”: “….sedaj poskušava kar iz majhne otroške plastične skodelice….”. Predlagam ti, da uporabo teh plastičnih skodelic/pribora opustiš, saj so velikokrat neustrezne. Primeri:

http://www.mz.gov.si/si/splosno/novice/novica/browse/7/article/9110/5414/?cHash=3daa749ef7
http://www.mz.gov.si/si/splosno/novice/novica/browse/3/article/9110/5536/?cHash=b37fb59a7a
http://www.mz.gov.si/si/splosno/novice/novica/browse/2/article/9110/5548/?cHash=808291db0e

Moj do drugega leta ni jedel skor nic…vcasih smo bili uspesni,ce je pojedel na dan malo juhe ali kak jogurt…edino pil je veliko…potem se je zgodil preobrat…danes pri treh je velik jedec…skor ne bi verjela,ce bi mi prej kdo to rekel..

nisem imela takih težav in se mi pojavlja vprašanja zakaj za vraga otorka posiljujeta s hrano, zakaj mu ne dovolita samostojnosti, če vama to jasno pokaže
imam tri otroke in vsak je v tem času dobil svoj krožnik, žlico ter kozarec. Malo smo pridržali kozarec, tu in tam dali kakšno žličko od začetka, da je videl uporabo, sicer pa je vsak jedel sam, naprej z roko, potem z žlico… ne pride mi na pamet, da bi ga posiljevala s hrano in mu jemala samostojnost ????
nisem niti vedela, da to starši počno , dokler ni kolegica pokvarila vikenda na morju s šopanjem otroka

Evo primerjavo, otrok naj spi od prvega dne v svoji sobi, jesti pa sam pri 8 mesecih še ne sme

sprosti se in pusti otroku , da raziskuje

Hvala vsem za mnenja in nasvete. Vseeno me zanima, če je takšno obnašanje otroka pogost pojav in morda še to, kdaj so pri vas te težave izzvenele? Žal otrok pri sedmih mesecih še ne more jesti samostojno,ga pa seveda na to moramo počasi navajati. On bi sicer polizal prstke, pojedel par drobtinic piškotov in obliznil banano, od tega pa pač ne more biti sit…S hrano ga z možem ne siliva, saj to nima smisla, pa tudi otrok jasno pokaže, ko ne želi več jesti. Zanima me, če je običajno to igranje, hecanje, “manipuliranje” otroka ob hranjenju oz. kako se s tem spopasti?

Redno spremljam objave o spornih izdelkih za otroke, vseeno hvala za opozorila.

mogoče edino to, da je kupljena hrana ala frutki in hipp kašice polna dodatkov in ojačevalcev okusa, sladkorjev in zato potem naravna doma pripravljena hrana ni več ok, še posebej če je premalo slana.
sicer pa moj 4,5let star še vedno ni zainteresiran za hranjenje in ga je včasih treba enostavno prisilit da kaj poje ali popije(samo ne ga navadit da je tako da ga ti zabavaš on pa sploh ne ve da je, npr. ob tv-ju ipd-s tem se strinjam da ni ok).
Ampak draga suhica, a ti veš da moj otrok ni nikoli lačen in tebi se zdi to ok da v 5 dneh poje vsak dan mal juhce, pa pije(btw. nič sokov, naš pije vodo in kompot iz jabolk z malo sladkorja).”Silim”ga, da poje vsaj 1/2kosa kruha za zajtrk, za kosilo pa eno žlico priloge in malo mesa za solato poje pese kolikor hočeš, sam potem drugega ne poje nič.za večerjo ga ne silim.Aja ima pa 16,5kg oblečen pri 108-110cm.aja še nekaj junk fooda ne je, nobenih vmesnih obrokov in traparij, razen eno jabolko ali banano za pop.malico.

Hja, tudi mi imamo 7 mesečnika, ki je vedno z zanimanjem opazoval, kaj mi jemo za mizo. Ko pa sva pred mesecem začela z njegovo trdo hrano (zelenjava), pa ni bilo nobenega veselja do nje. Še danes ne poje celega obroka, par žličk, potem pa spet dojenje. Edino kar še kolikor toliko poje, je žitna (brezglutenska) kašica z mojim mlekom zvečer. A tudi to ne gre prav lepo, da bi odpiral ustka: vedno je prej malo joka in mlatenja z rokami, on bi verjetno sam jedel,… Ma, počasi bo, upam. Sicer pa je zdrav, velik in močan, se že lepo plazi in usede sam. Tako, da mu nič ne manjka, zaenkrat.

Tudi naš 7 mesečnik, se plazi, usede sam, je velik in zdrav, včasih poje dosti, včasi niti ne odpre ust, tako da ga kar podojim, če noče jest. Vsaka ima svojo strategijo, nekatere najprej dojijo, nato dodajajo gosto hrano, jaz sem probala obratno in mi včasih uspe, drugič ne.

Tudi urnik hranjenja ni stalen, saj mi včasih zaspi po dojenju, drugič poje vse, kar pred 10 minutami ni hotel niti pod razno … najprej sem se sekirala, zdajpa vidim, da otrok že sam pokaže, koliko je lačen. Trudim se pripravljati različno hrano, čeprav je nor le na riž, korenček, banano … ampak bomo že. Dokler je zdrav, je vse baje ok. Brez panike.

In še odgovor na tvoje vprašanje: Hranjenje ni problem, je pa cela znanost !!! 😉 … in veliko potrpljenja je potrebnega, pa bo.

Preveč se ukvarjaš s tem in preveč se obremenjuješ. To se mi zdi dokaj normalno obnašanje, raziskovanje, kaj vse lahko počne z usti in jezikom. To ga bo kmalu minilo. če bo videl da te ne zanima. Če boš to preveč komentirala in si delala skrbi bo to opazil in s tem nadaljeval.
Bodfi brez skrbi, mislim da to veliko otrok počne. Ignoriraj, ker očitno poje dosti.
Tudi obrokov mu ne moreš točno odmerit. Včasih smo za kosilo bolj lačni, včasih nam po kosilu cel popoldan nič ne paše, drugič pa bi že čez pol ure jedel. Tako je tudi z otroci. Malo se orientiraj po njegovem povpraševanju. On že ve če je lačen.