jaz in moj fant- drugič..
Pozdrav!
Svoj post sem že objavila nekaj časa nazaj-
zdaj pa sem se končno odločila in danes temu naredila konec- ni to to. Čeprav je bilo veliko solz, slovo izredno težko in boleče (predvsem z njegove strani), nisem pa si mislila, da bo tako težko tudi meni. Pa mi kar je.. Mislim, da bom bolj kot njega kot osebo pogrešala tiste nežne dotike, tiste občutke ljubljenosti, objeme, poljube.. Ampak ni to to- ne čutim več tistega, kar bi lahko (kar bi morala?!), zato.. Mislite, da delam prav? Jaz mislim, da ja.. Ker mi ni do tega, da ga vlečem za nos, da sem z njim samo zaradi tega, da pač sem. Je krasen fant, a mislim, da bo bolj srečen z drugo, čeprav on tega noče slišat. Videla sem, kako mu je bilo hudo, danes me je že 6x klical, pa je samo huje…
Po eni strani je preveč lepih spominov z njim, ki se jim zadnje dneve preveč predajam in mi je kar žal.. Po svoje, pa mislim, da moram naprej, sama, na novo pot..
Dajte, bodite dobri, pa napišite mi kaj lepega.. Sem sploh ravnala pravilno? Kako naprej s temi klici, ki so po pravici malo obremenjujoči za oba..
LP!
Živio!
Če bi mene vprašala si ravnala pravilno! Ker ko enkrat začutiš, da to ni to je boljše končati čimprej, ker potem zanemarjaš partnerja! Sploh pa pri tebi ko si še mlada! Jaz sem imel punco dolgo časa, in sem nekje vmes začutil , da to ni to ampak me nekako ni hotela “izpustiti”. In kaj se je potem naredilo. Prevaral me je! Kaj vse bi dal, da bi jo takrat ko sem to začutil zapustil!!
Kontakte pa je boljš čim bolj omejit, če že ne čist prekinit! Je potem lažje!!
hm….
ne znam ti svetovat…evo…delat je treba tako kot čutiš….češrav sem mnenja, da veliko parov prehitro odneha…samo zato, ker ne poznajo razlik med moškim in žensko…vsak, ki se spušča v zvezo bi moral vedeti, da se je treba boriti..!!..je že tako, da delamo tako, kot mislimo, da je prav…pa mislim, da ni vedno tako..včasih igra pri tem veliko vlogo tudi trma in lastno prepričanje v svojo odločitev…nič ni narobe s spomini, če ti znajo pričarat nežno čustvo..mogoče rabita prav to…več spoštovanja, nežnosti in razumevanja..preberita knjigo moški so drugačni, ženske tudi…ne bo vama žal….
mogoče se pa še premislita, pa ne da koga silim, samo, zelo težko gledam ljubezen, ki izgine zaradi nevednosti…ampak, morda gre pri vama za vse kaj drugega..
pa lep dan…
Živjo!
Če čutiš, da moraš naprej po svoji poti, potem je bila tvoja odločitev prava.
V življenju nič ni stalnega, vse se spreminja in tudi odnosi z drugimi so samo začasni. Za oba, za tebe in za fanta je bil vajin odnos pozitivna izkušnja in zdaj vesta več o drugem spolu in tako si bosta lahko iskala novega partnerja – ko se rane malo zacelijo. Fantu bi obzirno, a resno povedala, da so telefonski klici moteči in naj dela na tem, da njihovo število postopoma zmanjša ali čisto omeji. Morda bi mu koristilo to, da ne dvigneš slušalke. Če pa jo, ga kratko in jasno odpravi in mu naravnost povej, da te moti.
Pogumno naprej!!