morda moja tema ne sodi ravno v vašo rubriko, vendar ne vem, na koga naj se obrnem.
v družini smo izobraženci in nasplošno se je vse moje življenje dal velik poudarek ravno na izobrazbo. brez nje ni službe, nisi intelektualec, potem malo ambicije staršev (s pohvalami in ne pritiskom!), posredno moje ambicije in moram reči, da sem glede tega visoko prilezla. sčasoma je izobrazba postala tudi glavno in najpomembnejše merilo pri izbiri partenja, da “si bova enaka, se bova imela kaj pogovarjat na intelektualnem nivoju, pa tudi, ker je to glavno merilo, da me ne bi bilo sram pred drugimi, če mož ne bi bil izobražen, jaz pa, in pa da bi bili starši zadovoljni”. še včeraj tako, danes pa…ima srednjo šolo, a razgledanost in intelekt kot malokateri intelektualec, je zelo uspešen na delovnem mestu..možnosti za študij pač ni bilo. je čudovit človek, a mimo predsodka ne morem..pa tudi starši ga ne bi prejeli.in boli..sva na začetku veze..
povejte mi, spoštovani, kako naj se znebim tega predsodka. zdi se mi obžalovanja vredno, da v današnji družbi postavljamo prioriteto stvarem, ki za življenje med dvema, ki se imata rada, se veliko pogovarjata in dopolnjujeta, ne pomenijo prav nič, zgolj morda statusni simbol.

Spoštovana Pia,

za uspešno funkcioniranje med dvema je zelo pomembno, da se oba ujemata in sta se sposobna sporazumevati tudi s partnerjevimi in partnerkimi prijatelji ali sodelavci, tam pa se običajno pojavijo težave, če gre za veliko razliko v izobrazbi. Manj izobraženi bo morda znotraj razmerja imel vse potrebno samospoštovanje, ki pa se bo bistveno načelo ob kontaktih z interesnim krogom bolj izobraženega. Nemalokrat je posledica prisilno osemevanje takšnega para kar povzroči notranje nezadovoljstvo in posledične prepire. Sploh pa obstajajo častne izjeme predvsem na račun osebnostne širine obeh partnerjev in če je za to prisotna potrebna volja.