…vsem, ki ste v katerem koli času izgubile otročka.
Ob vaših postih in ob misli, da bom morda kmalu to izkušnjo tudi sama delila z vami, solze same od sebe tečejo in bolečina je nepopisna.
28.11. sem namreč rodila fantka z trikuspidalno insuficienco in pljučno arterijsko hipertenzijo in, če zdravila ne bodo pomagala se bo tudi naš otroček moral pridružiti angelčkom.
Zanima me, če se je morda katera od vas morala soočati s takšno diagnozo in otročka izgubila?

Žalostna mamica Petra

Draga Petra!
Želim ti ogromno poguma in miru v tvojem ranjenem srcu. Vem kako se počutiš, ko ti povejo tako kruto novico, ki jo tako nebogljeni malčki nebi smeli iskusiti. Tudi sama imam malčka z zelo hudo boleznijo. Ker ne vemo kako se bo njegovo življenje odvijalo, živimo praktično iz dneva v dan. So globoki padci, vendar nas vedno pobere naš malček s svojim nasmehom, s pogledom,… Tudi ta stran je zame neko zdravilo.
Vsem žalujočim želim toplino v srcih in veliko poguma na vaši poti.
Petra, tebi in tvojemu fantiču pa obilo sreče, držim pesti!

Draga petra
življenje nas postavlja na tako težke preizkušnje, da se nam zdi, da ne bomo zdržali.Zdržimo, zaradi njih, naših otrok.iskreno ti želim veliko moči, zmoreš in verjamem vate.
Meni se je ravno tako sesul svet, vsak dan znova se sprašujem, kako dolgo bom zdržala.
Nekatere stvari bodo večna uganka in vprašanja ZAKAJ, vedno brez odgovorov,kruto, toda tako prekleto resnično.Zdrži, držim pesti za tvojega fantka.
Topel objem zate in sina

Petra,
molim zate, tudi moja pikica je rojena 28.11.