Internetna zasvojenost
Spoštovani Draksleril,
na kratko ste napisali o problemu, ki vas vedno bolj skrbi in jezi (beseda mulca). Otroka veliko časa prebijeta na internetu, domnevate, da gre za zasvojenost. Nič niste napisali za kakšno starost otrok gre in koliko časa sta na omrežjih, kaj tam počneta in katere vsebine ju pritegnejo, kakšne časovne in druge omejitve dostopa imata, kakšne so meje, ki jih otrokom/najstnikom postavljata starša, kakšne so njune domače obveznosti in zadolžitve, kaj ju veseli in kakšne so njune šolske in zunajšolske aktivnosti, druženja z vrstniki, kaj in koliko stvari otroka počneta skupaj z vami kot očetom in vsi skupaj kot družina, kako ju motivirate itd. Pomembno je vaše/vajino starševsko omejevanje in kaj jima ponudite kot alternativo računalniku (aktivno ukvarjanje z njima, igre, šport,pogovori), kajti ves čas, ki ga sicer namenita temu, bi bilo potrebno drugače zapolniti.
Ne glede na vse, kar sem vam navedla, bi na vašem mestu zaskrbljenost glede internetne zasvojenosti vzela zelo zares, kajti tudi če še nista zasvojena z internetom, bosta to lahko slej ko prej lahko postala, z nadaljevanjem in stopnjevanjem vloženega časa in vsebin. Prav imate, da je to kot droga, čeprav je tudi res, da je internet tudi uporabno orodje. Bistvena je zlo-raba, zasvojenost se kaže v načinu (neodgovornega) vedenja in globlji, neuresničeni potrebi, ki je pod tem.
Predlagam, da si preberete o varni uporabi interneta Safe.si (https://safe.si/), o predavanjih in delavnicah glede preprečevanja internetnih zasvojenosti ( s tem se pri nas zlasti ukvarjajo predvsem Peter Topič, Sanja Rozman, Miha Kramli in drugi) ter članke in knjige vezane na tematiko zasvojenosti.
Pomembno se mi zdi, da ste se začeli zavedati problema in iskati pomoč, kar je zelo dobro. Kot starš in predvsem kot oče (če gre za sinova, imate vi kot model moškega še posebno veliko vlogo) imate veliko možnosti za ukrepanje,pa tudi veliko odgovornost.
Domnevam, da bi vam zelo prav prišla tudi zakonska ali družinska terapija, ki vam jo toplo in na prvem mestu priporočam. Morda problem zasvojenosti še ni tako razvit, da bi bilo potrebno pravo odvajanje in abstinenca in bi zadoščalo, če nekaj na sebi in odnosih ukreneta vidva z ženo kot starša. Torej, da je ta problem lahko samo simptom in klic na pomoč, da »se zbudite« in je potrebno ukrepanje. In da morda ne iščete pomoči zgolj za otroka in zasvojenost, pač pa tudi zase (kot oče ne vem več kaj naj naredim…). Bistveno pri vsem se mi zdi, da si pomoč poiščete tudi oz. predvsem zase (oz. za oba z ženo), saj kot ste napisali, da »znorita«, nakazuje na to, da imate/a težave z izražanjem jeze in besa, kar onemogoča postavljanje meja otrokom, otroku pa to onemogoča jemanje staršev resno oz. nastane v odnosu starša in otroka vrzel, ko otrok starša čustveno izgubi in je prepuščen sebi in računalniku….
Natresla sem vam nekaj stvari za začetek. Spodbujam vas, da se lotite dela, ki vas oz. vaju z ženo čaka, in da ne obupata, ne odnehata prehitro, saj je to lahko dobra odskočna deska za vašo in vajino osebnostno rast in rast v odnosih, da ne govorim o pomembnosti in naložbi za otroka.
Vse dobro vam želim.
Živjo,
zaradi pozitivnih izkušenj predlagam, da obiščete Janija Jerička iz Centra Chiara. Sem bila na osebnem pogovoru in poslušala že več predavanj na to temo.
Tole deluje, preverjeno:
http://www.internetna-odvajalnica.si
Na računalnik naložiš program in določiš urnike, kdaj deluje internet. Lahko tudi blokiraš posamezne internetne naslove za recimo igrice ali pa kaj bolj pohujšljivega