Staša, hotela sem samo povedati Tadeji, da ni potrebe, da se popolnoma izogibaš sadju (hruške, grozdje). Na pizzo in sladoled pa bom tudi jaz šla, ko bom dosegla svoj cilj pri hujšanju. Pa ne me spet “zabit”, ker sama dobro vem, da je potrebno tudi gibanje in zdravo prehranjevanje in …….česar se tudi držim, verjemi ali ne. Pa tudi kile grejo dol, čeprav samo pol na teden. Če bi potrebo po cukru tešila samo s sladoledom in pizzo, (ti lahko, ker nimaš problemov z idealno težo), potem je sploh brezveze, da sem se odločila, da črtam ves dodaten sladkor iz hrane. Da me ne boš spet narobe razumela, govorim o sladkorju, s katerim sladkamo živila.

Moni,

“zabit”? To ni bil moj namen, moj post je bil mišljen bolj nasplošno in ne kot odgovor tebi (razen tistega s padcem cukra). In ravno to sem hotela povedati – da se sadju v celoti nikakor ni potrebno izogibati, saj ni le sadje tisto, za katero bi se lahko a priori dejalo, da redi, ampak je rejenje odvisno od celega kupa dejavnikov…

Ti si verjetno “s padcem cukra” menila dnevne padce… jaz sem mislila, da govoriš o dnevih (recimo enkrat tedensko), ko si rečeš, da boš jedel vse, kar imaš rad (in takrat grem na pizzo…). Nimam idealne postave, tako da ne jem pizze in sladolega pogosto. Pa tudi, če bi jo imela… pri zdravem načinu prehrane gre tudi za kaj več, kot le idealno postavo… recimo počutje in zdravje 🙂

Rada bi ti le še povedala, da je zelo pohvalno, da si črtala sladkor (namizni) iz prehrane, vendar to ne pomeni, da je tisti v sadju kaj boljši od navadnega belega (v določenem pomenu je sadni še slabši). Seveda pa ne pravim, da sadež ali dva dnevno nista dovoljena. Tudi jaz ga jem, predvsem s skuto, ki si je brez sadja ne znam predstavljati 😉

No, upam, da sem zdaj bolj jasno spalamudila 😉

LP, Staša

Staša, točno tako kot si napisala! Tokrat sva se očitno razumele. Je pa res iz parih vrstic tukaj težko razumeti točno to kar ima v mislih tisti, ki to piše. Sem pa upoštevala že veliko tvojih dobrih nasvetov, čeprav niso bili namenjeni direktno meni pa tudi sicer si vzameš veliko časa za razlago stvari o katerih si že ničkolikokrat pisala pa še nekateri sedaj ne morejo vsega dojeti.

Moni,

hvala 🙂

Tudi jaz se že leta ubadam z prekomerno težo in najedanjem. O tem, kaksni so vzroki za nažiranje ne bom govorila, ker mislim, da jih vsi prav dobro poznamo, vsak zase.

Rada bi samo ponudila v branje knjigo, ki se mi zdi zelo OK kar se tice hrane, njenih učinkov in procesov, ki jih sproža v telesu. Če vam ni do upoštevanja točno te diete, je še zmeraj zelo dobra kot učbenik o hrani in telesu.

Z (ZELO!) ohlapnim drzanjem nacel opisanih v knjigi sem pred časom v obdobju več mesecev (zdi se mi da tam ene 4ih) shujšala z 95 na 80 kg, potreba po sladki in mastni hrani pa mi je v tem času popolnoma uplahnila, celo zagabila se mi je. Težo sem tudi brez večjih težav vzdrzevala, razen tistih obveznih 2kg, ki se naberejo dokler se telo po koncu diete ne uravnovesi.
No ja, vsaj dokler zaradi stresa nisem spet zapadla v stare vzorce prehranjevanja.
Kar sem hotela povedati je, da je bil prehranjevalni del diete zelo uspesen. Seveda sem tudi telovadila, le psihicno nisem bila dovolj močna, da bi z novim načinom prehranjevanja vztrajala.

Knjigi je naslov Jem, torej hujšam (vem, vem, zaradi naslova je nekaj mesecev nisem hotela vzeti niti v roke 😉 ), Gre za Montignacovo metodo, imena avtorja pa se žal ne spomnim. Vem pa, da to knjigo imajo v knižnicah, pa tudi prodajajo jo v knjigarnah.

Kar se pa motivacije tiče…. meni je bil takrat maturantski ples, kjer sem se počutila super in lepo, vsi so bili navdušeni, z menoj na čelu. Potem pa…. nisem si znala najti druge motivacije, pa je šlo vse po vodi.

Razmišljam, da bi se pridružila kaki skupini, ali pa da bi našla nekaj deklet in fantov, ki se ubadajo z istimi problemi za medsebojo motivacijo in pomoč, predvsem pa za skupno razgibavanje, kolesarjenje ali plavanje, kar je najtežje nadaljevati, če si sam.
Tako da (oprosti Antonina, mogoče bi to spadalo v posebno objavo) če je kdo tak iz Ljubljane, po možnosti z Viča ali Rožne, naj se mi javi. Pa baje da se na Mirju 7 ob sredah in nedeljah dobiva skupina Overeaters Annonymus, ure pa ne vem.

Po moje sem napisala kar precej, upam, da bo komu pomagalo!

Lipi

Michel Montignac 🙂
Zato je tudi Montignaciva metoda.

Tudi jaz imam to knjigo in se po njegovih načelih prehranjujem že dve leti. V roku enega leta sem izgubila 10 kg. Vendar sem sedaj pridobila 3 tako malo zopet pazim kaj jem.
Tudi jaz sem imela na začetku veliko motivacijo, ki je kasneje uplahnila… Vendar sem bila trdno odločena, da shujšam…
Zakaj sem se sedaj zredila, še ugotavljam, upam pa, da pridem nazaj na svojo težo.

Kar se tiče člankov o MAP ne morem objavljati tule, ker je preveč za objavit, pa mislim da sem celo enkrat objavila pa so nekateri seveda takoj napadli , največ tisti ki sploh ne vedo za kaj gre (v tujini pa to uporabljajo zdravniki), tako da se mi ne ljubi “fajtat” po forumu in izgubljat časa za to. Lahko pa vam pošljem če mi pišete na
[email protected]

in sami presodite če je to za vas OK. Se pa da že kupit po napih bio trgovinah in po nekaterih fitnes centrih.

Si zihr? Men se vse zdi, da je avtor knjige nekdo drug.

Mas prov, sem ravno preverila. Ko sem brala, se mi je zdelo, kot da je pisal nekdo drug… Moja napaka, je pa tudi že nekaj časa nazaj, kar sem jo prebrala.

http://users.volja.net/bonisegna/23.php
med preverjanjem sem slučajno naletela na to stran. Je seznam knjig na to temo. Če slučajno koga zanima.

Dragi Oliver!

Probi, pa boš vidu. Jst sm s pomočjo te knjige oz. s pravilnim kombiniranjem hrane shujšala 20 kg v štirih mesecih

Še vedno ne vem kk nej probam in izločim iz določenih živil določene makronutriente. Če bi stvari poznala malo bolje in bila malo bolj izobražena glede prehrane in kemijske sestave živil bi videla da so to več ali manj bedarije (ločevanje živil). Mogoče si že shujšala vendar to ne na račun ločevanja samega vendar na račun tega da si omejila kalorije in se mogoče več gibala.

Lp Oliver

Nočem biti preveč pametna, vendar naj povem, da sem v svojih desetih pretežkih letih preiskusila vse diete, ki obstajajo – od montignaka, točkovne, diete s kliničnega centra, stradanja, javorjevega sirupa … Končni rezultat, še vedno 10 kg preveč. Če bi se pošalila, bi lahko rekla, da sem v tem času shujšala 100 kg (in se jih 110 zredila nazaj). Po mojih izkušnjah je rešitev samo ena – spremenit način življenja in to dolgoročno, kar pomeni, da se prehranjuješ tako, da veš, da se lahko tako prehranjuješ za vedno. Pri prehudih dietah sem sama komaj čakala, da bo konec in sem se takoj prvi dan “nažrla” tistega, kar sem ves čas pogrešala. V svojih pametnih :-)) letih sem se odločila, da je važno zadeve reševati na dolgi rok, veliko se gibljem, bolj zdravo jem (če mi pa paše čokolada, jo tudi pojem, ampak samo košček in brez slabe vesti). Ker se pri ničemer ne omejujem (razen pri količini) nimam več tistih groznih neuresničenih potreb. Včasih sem sicer obupana, ker rezulatata ni čez noč, ampak vzrajam. Pa še nekaj: tudi sama sem že shujšala 9 kg v 10 dneh – vendar sem bila vsa mlahava in uvela. Če zmanjšaš težo tako, da dehidriraš, kile dobiš takoj, ko se napiješ. To je samo moje mnenje. Vsak pa se tako uči na svojih napakah. Pa veliko sreče. Darča

Lorela,lahko razložiš prosim svojo dieto?

Lorela,lahko prosim razložiš svojo dieto?

prosil bi , da mi kdo odgovori, kako se izračuna indeks telesne teže,
Hvala

tukaj imaš link da se neboš sam mučil v levi kvadratek vpiši kg v desni pa višino v cm. itd

Zivjo.

1. predlagam da se vsedes oz. bolje, da se sprehodis in premislis kaj bi rada dosegla s tem ko bos imela 15 kg manj -to je lahko kar dobra motivacija. Samozavest, manjsa konfekcijska stevilka, vec energije,… najdi cimvec ciljev in si ustvari sliko kako si predstavljas novo sebe,
2. ne nasedaj najrazlicnejsim dietam, ker se jih bos dolgorocno tezko drzala,
3. treba bo spremenit prehranjevalne navade,
4. ter tudi ostale navade, ki botrujejo tem problemom, ki so nastali,
5. lahko me kontaktiras na mail in ti posljem nekaj gradiva, ki ti bo pomagalo pri vsem tem,
6. ker sem naredila “doktorat” iz delovanja cloveskega telesa ter delovanja hrane nanj (zdaj se tudi poklicno ukvarjam s tem), ti lahko svetujem karkoli te zanima, dobro pa je, da se tudi sama malo poglobis v to.
7. skratka resitev je znana, samo dovolj mocno si je treba zeleti…
Lep pozdrav.

Andreja

e-mail: [email protected]

čao,
Malo sem posrfala po teh straneh in vesela sem da sem ker šele zdaj vidim da moje “težave” sploh niso tko hude kakor sem mislila.Sicer bi bila bolj vesela če bi imela ene 5-8 kg manj ampak ne pod tem pogojem da si uničujem življenje tako kot nekatere-nekateri, ki zamujajo veliko veliko in še enkrat veliko drugih lepih zanimivih stvari, ki niso povezane z hrano, samo zato ker so čisto v hrani. Če bi vsaj pol toliko energije/zanimanja usmerili v nekaj drugega kakor v hrano bi bil rezultat že viden:) Rada bi vam dala en nasvet, bodite veseli/radostni…le tako boste shujšali in ne hujšajte zato da boste šele takrat veseli/ radostni ker vitkost NI pogoj za srečo/veselje/radost mar ne?
Verjetno bo zdaj kdo rekel”ja če si pa ti tko srečna zakaj imaš potem 5-8 kg preveč?” odgovor je enostaven- zelo zelo rada jem, čeprov je pri meni ta zadeva- lačne oči:)Tko da to je še premalo 5-8 kg v primerjavi kolk pojem ampak bistvo je v glavi- jaz sem srečna/vesela….
Ljudje življenje drvi mimo vas samo zaradi hrane- je vredno?