Pozdravljeni!

Ura je 3.40, a jaz ne morem zaspati, pa si tega mocno zelim. Zato sem se odlocila,da vam pisem,da pac cas vsaj koristno izrabim, namesto da se premetavam po postelji. Stara sem 24 let, studentka. Vse skupaj pa se je zacelo tako,da sem 14 dni nazaj zbolela in zacela hudo kasljati, kar je zelo obremenilo moj spanec, ob vsem tem sem imela na skrbi se obravnavo na sodiscu zaradi zapuscine, saj se tozim z ocetom, oziroma celo napacen datum obravnave sem imela v glavi, in sem se ustrasila,da sem jo zamudila, tako se je tudi zacela nespecnost.No,obravna sem se udelezila, vse je bilo ok, tudi kaselj se je umiril, a jaz se vedno ne morem spati. Ce ze zaspim,se ponoci zbudim in po 3 h ne moram zaspati, ali pa zelo dolgo ne zaspim,kot recimo danes.Cez dan sem nemirna,neprespana in veliko razmisljam o tem, kako bo spet minila noc. Sem vesele narave,rada sem med ljudmi, vsak dan se dobim s prijatelji, vedno se nekaj dogaja, trenutno uzivam v studijskih pocitnicah, uglaunem rada sem aktivna, zato sem se toliko bolj zalostna,ker mi cez dan zmankuje energije, in ne morem biti pri stvari 100%. Res je,da imam se s fantom tezave, ker zelim,da bi mi pri tem pomagal, a on mi je danes povedal da se vse to dogaja v moji glavi in da sama sebe prepricujem,da ne morem zaspati, in da si delam nepotrebne probleme in da mu grem s tem na zivce, in potem pride se s takimi na dan, da ne ve, kako bi midva sploh lahko zivela skupaj, ker jaz tako tezim zaradi svojih problemom. Na koncu mi je rekel pa se to,da nisva za skupaj, vsaj ne s taksno kot sem zdaj. In seveda se potem se s takimi skrbmi obremenjujem in ne morem zaspati.
Danes sem besno pograbila potovalko in sla iz LJ spet v domaci kraj,ter upala da bo vse po starem.
V srednji soli sem imela nekaj mesecno obdobje,ko sem kar nekaj noci slabo spala ali celo prebedela,bila sem v obdobju lociteve mame od oceta,preselitev iz domace hise, mladostniske tezave itd. Vendar sem sama resila s tem in od takrat do zdaj nisem imela tezav s spanjem, se celo ponosna sem bila,in sem si rekla,da si vec nikoli ne bom dovolila,da se tako obremenjujem s tem. Sedaj pa kot da podozivljam isti film,saj ni hujsega kot ponoci bedeti, sploh ce si sam in se nimas nikomur priviti. Trenutno tudi doma ni nikogar. Kaj naj naredim, ali naj se preprosto neham sekirati in nespecnost bo minila sama od sebe? Ali naj obiscem psihiatra, ali kaksen caj za pomiritev, pa kaksen persen, saj po pravih tabletah nocem poseci, ker se mi to zdi brezveze. Res me matra vse skupaj, zato bi bila vesela kaksnega nasveta,ali pa vsaj malo tolazbe, ker se vcasih bojim,da sem res malo trcena, fant mi itak pravi,da sem psihicno labilna. Hvala!

Lep pozdrav in lahko noc!

Spoštovani,
ste izrazito čustveno odzivni, a si zaradi predsodkov ne upaste ustrezno odreagirati in svoje pomisleke “dušite v sebi”Če imate dovolj časa na voljo, boste počakali in sedanje stanje bo minilo, seveda pa k temu prištejte nezaupanje partnerja in vse posledice,ki lahko iz tega sledijo.Svetujem vam, da nemudoma obiščete psihiatra, asj bo lahko vrnitev dobrega počutja občutno pospešil.Če pa sodite med tiste, mki prisegate ba “naravno zdravljenje”, se vprašajte, ali bi se naravno zdravili tudi če bi si zlomili roko, ali bi vseeno dovolili, da vam jo dajo v mavec?