GROZEN STRAH PRED TESTI PROSIM POMOČ!
Imam 10-letnega sina,hodi v 5.razred.letos ima prvo leto ocene. težave so se začele s pisanjem testov,spraševanji. najina težava je grozen strah. sin se uči 1uro na dan,ko pa je test/spraševanje,pravi,da vse pozabi od strahu.je med pametnejšimi v razredu,a je fasal že trojke,dvojke…pri cveku mi je prekipelo.učenje sem zvišala na 3ure teden pred testom/spraševanjema ne pomaga.šla sem do učiteljice in ji pojasnila situacijo.”ja,gospa,ocene so ocene,slab gotovo ni zaradi samo strahu,če pa je,ga pač bolje pripravite…”bila sem ogorčena!!!!!
kaj bi storili vi na mojem mestu?
Pozdravljena!
Pravzaprav sploh ne vem kje naj začnem. Mogoče pri učiteljici. Morate razumeti, da učitelj ni strokovnjak za otroške težave, da so učitelji različni, da so nekaterim pomembne samo ocene, da se nekateri “trudijo” samo poučevati, ne pa vzgajati in stati ob strani ter da mnogi med njimi nimajo poglobljenega znanja o strahu. Omenjena učiteljica pa verjetno še nikoli ni slišala za “mentalni blok”, kaj šele da je možno tudi, da zaradi strahu človek sploh ne more priti v ali do šole. Seveda popolnoma razumem vašo ogorčenost. Vendar pa je njen odziv lahko pogojen tudi z vašim nastopom, z vašo vsebino. Najprej morate vedeti, da je strah eden od normalenih odzivov človeškega organizma na na neko “nevarno” situacijo. Iz česar sledi, da vašemu sinu testi in spraševanje predstavljajo nevarno situacijo. Vendar pa tu po vsej verjetnosti ne gre za tremo, kakršno poznamo vsi, ampak za nevarnost, ki telo pripravi na boj ali beg. Tako kot je to v primeru resničnih nevarnosti, ki pretijo v življenju. Vendar pa imajo te resnične nevarnosti nekega “sovražnika” (če na primer srečamo medveda, sovražnika, se pripravimo na boj ali beg). Testi in spraševanje niso resnična nevarnost, torej se sovražnik skriva v glavi tistega, ki ga je strah. Dalje je potrebno vedeti, da več učenja takega strahu verjetno ne bo odpravilo ter da problem, če sin omenja strah, verjetno ni v neznanju ampak nekje drugje. Takšno stanje nenadne pozabljivosti, nezmožnosti koncentracije ali celo mentalnega bloka (stanje v katerem človek mentalno popolnoma zablokira) se uvršča med kognitivne (miselne) posledice stresa. Zato se postavlja vprašanje zakaj sinu testi in spraševanje predstavljajo nekaj tako stresnega, tako nevarnega. Ter v primeru, da doma ni težav pri spraševanju, tudi zakaj samo testi in spraševanje v šoli. Mogoče ste vi perfekcionistka in od njega pričakujete preveč, mogoče se zaradi vaših velikih pričakovanj in vaši oceni njegovih sposobnosti boji dobiti slabo oceno, mogoče ga primerjate z uspešnimi učenci,… o tem boste presodila sama. Lahko pa so vzroki tudi povsem drugje, v okolici, v njegovi glavi. Pomembno bi jih bilo odkriti, se o njih pogovoriti in jih, če je to možno, odstraniti. Sin pa se bo moral naučiti obvladovati samega sebe, spoznati, da ni to nič nevarnega, nič hudega, da se mu ne more nič zgoditi. Vendar pa morate najprej vi nehati “noreti in prekipevati” zaradi slabih ocen, ker mu lahko s tem povzročate še večje napetosti in še večji stres ter strah pred ponovno slabo oceno. Ter tako pripomorete k spreminjanju neralnih strahov v realne. Mogoče je pač sposoben doseči tudi dvojke in trojke, če je tako, se s tem sprijaznite. Če gre pa resnično za težavo, bi bilo pa do vašega otroka fer, da mu poiščete pomoč, sebi pa priskrbite kakšno strokovno literaturo ali strokoven nasvet in tako otroku ter sebi omogočite da se bosta pravilno spopadala s težavo. Srečno! lp
tudi jaz imam velik strah pred spraševanjem/testi.za matematiko sem se učila 4 ure in pisala 2..tako me je bilo strah-popolnoma nič nisem znala.potila sem se in bilo me je strah.ampak problem je tudi v temu,da se mami ne upam povedati,da me je strah,saj bi mi rekla da nakladam!!!!potem,ko dobim slabo oceno se pa jezi.
Samo opomba – številčnimi ocenami v devetletki se srečajo že četrtošolci (in ne prvič petošolci).
Pomagaj otroku obvladati strah – ker če se pameten poba že v petem razredu uči eno uro (!) na dan, potem raje ne pomislim, kaj bo čez dve ali tri leta.
Naj poskusi z avtogenim treningom ali jogo, predvsem vajami za sproščanje in vajami za nastopanje/krepitev samozavesti.
Iz opisa sodeč je poba nežen in precej nesamozavesten – samozavest pa se začne krepiti zelo zgodaj.
Predvsem težave ne razširjaj nad družino – “imava težavo”, ker v šolo ne hodiš ti, ampak sin in ker se s tremo ne srečuješ ti, ampak on.
Tvoja naloga je, da mu pomagaš in poiščeš pomoč oz. strokovnjake, ki bi mu lahko pomagali.
Poskusi na Svetovalnih centrih za otroke in mladostnike in morda pri kakšnem psihologu, ki se ukvarja tudi z avtogenim treningom.
draga kajajaa,
to, da se učiš dan pred testom 5-6 ur, je ODLOČNO PREMALO … zadnji dan pred testom je namenjen predvsem ponovitvi snovi in NE ŠELE UČENJU SNOVI …
najboljši recept je SPROTNO UČENJE ČIMVEČJEGA ŠTEVILA PREDMETOV ter da si sproti delaš zapiske … če se boš učila sproti, potem ne boš imela slabe vesti in se tudi ne boš slabo počutila in te tudi ne bo strah …
pa še en nasvet:
1. če imaš ustno preverjanje, se uči USTNO, torej z govorom, naglas …
2. če imaš pisno preverjanje, pa poskusi PISATI …
To da se že v 5. R uči 1 ure je preveč, da se bo potem učil 3? To ni v redu. nimaš snovi da bi se jo učil 1 uro, kaj šele 3. Naj se uči res največ 1 uro na dan, po veliko domače na loge v 5. Razredu mu najbrž že pade koncentracija. Kar pa se tiče mentalne blokade, stvari naj se ne pifla naj o njej razmišlja, zalkaj je tako in ne drugače, naj se uči z razumevanjem. Pri memi so živčnost odpravlali kakšne 2 leti (del 1 nato pa 2 in del 3. Razreda). Odpravili smo jo tako da se moraram bojevati z mečem in ščitom z kolom zapičenim v tla, tačas pa moji mami naglas ponavljati snov. Tako sem sčasoma izgubila strah in zdaj si včasih upam celo preveč.