Star sem 25 let in imam rahle težave z govorom. Te nastopijo predvsem, kadar se soočam z neznanimi ali manj poznanimi ljudmi. Moja navada je tudi da rad govorim bolj tiho, kar je pa verjetno povezano s tem, da tiho lažje izgovarjam določene besedne zveze kot pa, če jih glasneje. Zaradi tega težje komuniciram v galsnejših prostorih. Moja težava je predvsem v tem, da določene besedne zveze ne znam izgovoriti, zato se mi včasih zgodi, da “požrem” pol besed. Ugotovil sem tudi, da ponavadi že vnaprej vem, da mi bo katera beseda (besedna zveza) povzročila težave in poskušam drugače obrniti besede, uporabim druge besede ali pa sploh ne rečem kar sem imel v mislih, ker ne najdem prave rešitve. Poskusil sem tudi tako, da sem si predstavljal trenutek, če bi se soočil z neko osebo in bi mu moral nekaj reči. Spet sem dobil občutek, da besed, ki bi jih rad izgovoril (če ne bi imel teh težav), ne bi mogel razločno povedati. Ko pa sem jih poskušal izgovoriti sam s sabo, pa je šlo gladko. Rad bi nekaj nasvetov za odpravljenje te napake in pa kako razlago, zakaj se mi to dogaja. Predvsem, zakaj se že vnaprej prepričam, da tega pa ne bom mogel izgovorit. Vem, da nisem dovolj samozavesten, vendar je to tudi posledica te govorne napake in obratno (začaran krog).

Spoštovani Marko,
govorne motnje o katerih pišete se javljajo pri približno enem procentu ljudi.V isto skupino sodi tudi jecljanje.Glede osnovnega vzroka še ni neoznačne razlage: psihoanalitična teorija ne nudi prepričljivega pojasnila,nevrološka govori o neusklajeni dominanci hemisfer, vedenjska o napačno pridobljeni navadi.Vsekakor ostaja jasno ( to pa ste že tudi sami ugotovili), da se težave poslabšajo ob čustveno bremeneči situaciji, torej gre tudi za povezavo s čustvenim odzivanjem. Motnje govora načelno zdravijo logopedi, psihiatrična komponenta zdravljenja pa vsebuje tehnike relaksacije (AT),vključevanje v modelno skupino ( predstavlja model situacij in odnosov, ki pospešujejo pojavljanje težav.Premagovanje le-teh v skupini olajša ali povsem odpravi težave v realni situaciji.Če so tažave hude, je včasih potreben dodatek zdravil .Metoda zelo hitre samopomoči je govorjenje v zateglem, pojočem tonu.Ugodno delujejo vsi dejavniki za zvišanje samospoštovanja (športni, poslovni uspehi ali drugačne uveljavitve)

Lep pozdrav!

Jaz imam skoraj identične težave kot g. Marko.
Star sem 23 let in (še vedno) jecljam. V mladosti sem hodil k raznim logopedom. Slišal pa sem isto stvar: jecljanja ne znamo odpraviti, lahko pa ga omejimo. Opravljal sem razne vaje: skakanje s kolebnico in govorjenje hkrati, dihalne vaje itd. Večjega uspeha ni, edina svetla točka je, da sem se naučil prepoznati, katere besede mi povzročajo probleme.

Ali je jecljanje posledica dogodka iz otroštva ali kaj drugega? Moja teorija je, da je jecljanje posledica psihičnih pritiskov in napake na trebušni
preponi. Sam sem opazil, da npr. bolj jecljam med izpitnimi obdobji na fakulteti. Pri tem čutim določeno napetost v trebušni preponi.

Nekje (mislim da na TV) sem slišal, da obstaja v Nemčiji nek zavod, ki je
specializiran za jecljanje in da zelo uspešno opravljajo jecljanje z meni
neznano metodo stiskanja trebuha. Ali Vi veste kaj o tem?

Hvala za odgovor,

Jani

Spošptovani Jani,
saj veste, da ne jecljate, kadar pojete, kričite ali šepetate.poakusite govoriti bolj zateglo, pojoče,obnese pa se tudi, če med goborom štejete na prste( seveda skrito tujim očem) dihalnih vaj si vas gotovo naučili logopedi in jih torej obvladate.Za kako specializirano ustanovo žal ne vem, mnim pa, da bi bila v inozemstvu pomembna ovira na jezikovnem področju.

New Report

Close