govor dveletnika- za Petro
Pozdravljeni,
moj sin je star 2 leti in 3 mesece. Govoriti je začel že pri enem letu, v stavkih pri letu in pol. Pri tej starosti, sicer zelo veliko govori, vendar pa veliko besed pokrajša in sicer tako, da jih začne s črko A (npr. anak, namesto tovrnjak, ati-smeti, adila-naredila, namesto i reče a- npr. nina a telebajsek-namesto nina in telebajsek …). Če ga popravimo besedo lepo ponovi, torej nima problemov z izgovorjavo. Včasih je govoril ama-doma in smo ga nekajkrat popravili in sedaj lepo izgovori. Sedaj pa me zanima, ali je sploh ustrezno, da besede popravljamo (npr. besedo povemo pravilno in zraven še kakšno dodamo in potem on to ponovi) ali se bo to samo korigiralo? Ne bi pa rada, da bo zaradi našega popravljanja zablokiral. Prosim za nasvet.
Lep pozdrav!
Javljam se v tej temi, ker imam podobno starega sina – 2 leti in 2 meseca. Imamo pa ravno nasprotno “težavo” – sin pove že kar nekaj besed (nekatere prav – npr. mami, oči, Dajz (iz risanke Avtomobili :P), čiči (= vsedi se), bejž,…) – druge po svoje); vendar jih še ne sestavlja v stavke. Izjema je beseda “je” – oči je, Dajz je, … Torej, da nekaj je prisotno.
Že kar dolgo razume popolnoma vse, tudi kompleksna navodila (npr. pospravi male kocke v malo modro škatlo – bo pobral samo male (=lego) kocke in jih spravil v modro škatlo).
Mi se torej zmenimo vse in tudi če želi karkoli, zna to “povedat” tako, da ga starša razumeva. Na miselnem področju je torej tam kot vrstniki, če ne celo spredaj.
Moje vprašanje se pa glasi – ali naj čakamo ali iščemo pomoč?
Hvala in LP, 5ra
Petra,
prvi stavki niso stavki v pravem pomenu besede, temveč otrok poveže 2 besedi, lahko tudi mimo slovničnega pravila in za otroka ima nek pomen. Kaj pa misli s “oči je”? Ne razumem točno, kaj vas skrbi.
M,
nekaj časa še opazujte govor, v kolikor se bodo enake težave pojavile tudi pri novih besedah, bi bil kakšen pregled pri logopedu priporočljiv. Do sedaj delajte tako kot ste napisali, s tem da ne vstrajate pretorano, da ponovi pravilne besede.
Odvisno od tega, kakšen je otrok. Načeloma razna popravlja v smislu, narobe si rekel, popravi, ponovi… niso najbolj pripročljiva. Če je tako kot ste napisala, je to verjeno prehodna faza, ki bo prešla sama od sebe. Oglasite se čez 3 mesece.
Pozdravljeni,
moj sin bo decembra star 2 leti. Govori skoraj nič. Uporablja samo besede, ne, še, teta, ia (oglašanje konjička) in nič več. Do nedavnega je uporabljal sicer svoje bsesde v “svoji kitajščini” sedaj pa ne govori več čisto nič razen teh besed ki sem jih napisala. Pred kratkim je imel vnetje ušes. Ali menite da je to vplivalo na to da se govorno več ne razvija. Ali me mora skrbeti?
Lep pozdrav Sandra
Sandra Ana,
svetujem vam, da skrbno zapisujete besede (tudi skovanke) vsaj 14 dni. Izberite si kakšno bolj govorno akrivnost, najbolje je da vam ob tem kdo še pomaga.
Pri vnetju ušes se lahko zgodi, da otrok nekaj časa slaše sliši, lahko se to tudi pozna na fontu besed.
Je to prvo vnetje ali so vnetja pogosta? kako je z otrokovim razvojem sicer? Kako se je govor razvijal do sedaj?
Pozdravljeni,
Sin je imel do sedaj 3x vnetje. Rodil se je v 36t. Pri 6m so ugotovili ventrikulomengalijo tako da je spremljan pri nevrologu vsake pol leta. Nazadnje ni napovedal kakšnih posebnosti tudi glavica naj nebi več rastla tako da se tudi tekočina naj nebi nabirala več. Je tudi hipotn shodil je pri 16m. Spremljan je tudi v RA in specialni pedagoginji. Slednja opaža sicer rahlo motnjo pozornosti vendra nič hujšega. Bila sva tudi na obisku pri logopedu, ki je mnenja da pač rabi čas. Sedaj bi naj z njim vadila vaje za razvoj govoril. Napredka ni skoraj nobenega. Naj povem še da smo bili tudi na audiometriji kjer so mu izmerili sluh in sliši na obe ušesi 30db. Kontrolo pri avdiologu ki nas je napotil na audiometrijo imamo drug teden. Ne vem kaj naj pričakujem. Ali to pomeni da sin ne sliši dobro? Kako naj postopam pri razvoju govora?
l.p.
Sandra
Pozdravljeni.
Moj sin je star 2 leti in 4 mesece, govorno pa daleč za meni poznanimi vrstniki. Razen ati, mami, avto ničesar ne pove pravilno. Pove sicer pravilno število zlogov, to je pa to … Če ga skušam učiti pravilno besedo (npr. njegovo ime – še vedno ne pove pravilno), ne pridem nikamor, saj vztraja na svoji različici (npr. Tadej – Dej, Andrej – Nej). Večino, kar pove, za njim pravilno ponovim, ampak se ne popravi (se pa nasmeje in reče Ja 🙂 ).
Nekaj primerov njegovega izražanja: dot – dosti, jaja – hvala, kanka – kakat, oha – roka, non – telefon, noi – nos, uheha – ušesa, talo – letalo, avtobu . avtobus, tija – lokomotiva, muva .- krava, nenena tota – zelena plošča, oho piu – vodo pil, ohu nenu – jogurt jedel, de ti ta – dve leti star, tic taj – stric smetar, baja – bager, nan – tovornjak, bombi – kombi …
Včasih na svojem besedišču že lepo uporablja sklone in jih zlaga v stavke (npr. ni autobuja – ni avtobusa, jajin auto – Larin avto, ati bo pu mou – ati bo prišel domov …)
Pri porodu ni bilo posebnih težav, bolan doslej skoraj ni bil, navodila vsa razume, lepo sodeluje, tudi v družbo vrstnikov se lepo vključuje (ni v vrtcu). Igra se lepo (npr. kuha in razdeljuje namišljeno hrano, figurice se med seboj igrajo, “pogovarjajo” pa se med seboj bolj malo) …
Njegovo osebno pediatrinjo sem že spraševala, če je tako počasen napredek potreben posebne obravnave, pa naj bi takšno izražanje povsem zadostovalo za njegovo starost (30 besed, ki jih starši razumemo, in dvobesedni stavki) ter da naj mu pustimo čas do 3. leta. Mene pa kljub temu skrbi, kako naj mu pomagam oz. ga spodbujam, čas teče, napredek v količini besed sicer je, v kvaliteti izgovorjave pa ne (krava je npr. že eno leto muva).
Kaj naj storim? Ali bi bilo že smiselno otroka odpeljati k logopedu, da se obravnava čimprej začne? Kaj v bistvu sploh lahko naredim, glede na to, da ga “ničesar” ne morem naučiti s ponavljanjem?
lisica.mica,
kot besede ste štejejo vse – ne samo tiste, ki so popolnoma razumljive in jih otrok izgovarja brez težav. Predivdevam, da je vseh besed več kot 30, kaj ne?
Po svoje pove precej več kot 30 besed, razumljivo izgovori pa zares le redke (tudi takih ne, ki so iz zlogov, ki jih sicer zna pravilno izgovoriti – reče npr. dot (dosti), ata in mema (Meta), ne zna pa rečt medo (memo) ali Meta). Po drugi strani pa svojilne zaimke razume (moj, tvoj, svoj) in jih že pravilno uporablja.
Skratka, izgovorjava je tista, ki me skrbi in ne vem, ali naj čakamo, kdaj se mu bo razsvetlilo. Rada bi mu nekako pomagala/ ga pravilno spodbujala, da bi njegov govor čimprej postal kolikor toliko razumljiv tudi okolici.
Ponavlja za odraslim ne, popravlja se ne, ko za njim ponovim in razširim poved, ki se nanaša na tisto, kar je omenil, mi pa samo potrdi ali pa zanika, če sem povsem zgrešila tisto, kar je želel povedati.