Punčka je stara dve leti in pol,vendar še vedno ne govori.Že pri osmih mesecih je začela čebljati in pri tem je ostalo. Ne uspe ji, da bi povedala eno samo uporabno besedo. Šla je tudi na pregled za sluh, vendar ni bila odkrita nobena motnja. Tako se sporazumevamo le z kretnjami, jokom in ugibanjem njenih želja.

Svetujem Vam, da se pogovorite s svojim pediatrom in obiščete logopeda.
Iz vašega pisanja ni razvidno ali res nič ne spravi iz sebe, ali govori, vendar v svojem jeziku, tako da je skoraj nihče ne razume.
Če velja to drugo in ima veliko za povedati, se pravi, da ima dober besedni zaklad ter v svojem razvoju ne zaostaja še na drugih področjih (gibanje, hoja, pleničke, samostojnost, hranjenje…), potem nič ne skrbite, Dovolj se ji posvečajte, ne opominjajte jo vedno na njene govorne napak, veliko ji berite, se pogovarjajte z njo in upoštevajte nasvete logopeda. Logoped bo preveril njen jeziček in ugotovil ali je otrok zmožen govoriti ali ne.
Poznam otročke, ki pri dobrih treh oz. štirih letih še ne izgovarjajo pravilnih besed ali stavkov, vendar je z njimi vse vredu in čas bo prinesel svoje, tako so staršem povedali strokovnjaki!

Draga Tatjana!
Razumem te vec kot dobro. Nas sin je pri dve letih in pol bil pri podobnem besedem zakladu. Besede ki jih je uporabljal, so bile izkljucno njegove. Jaz sem po raznih prirocnikih poiskala kar nekaj diagnoz in se sekirala, da je z njim nekaj narobe. Peljali smo ga k logopedu, pedopsihologu in oba sta nam zatrdila, da je izredno bister decek in da bo govoril, ko se bo sam zato odlocil. Zgleda, da smo ga mi prevec gnjavili z RECI…. in potem se je odlocil, da ne bo govoril in pika. Svetovali so nam, naj mu tega, da ne govori niti ne omenimo, mu cimvec citamo, se z njim pogovorjamo in mu kupimo kako zvocno igraco, ki jih je mimogrede imel kar nekaj. Pa da naj stvari v zvezi z govorom bolj obrnemo na hec.
Ceprav sem bila skepticna, smo mu kupili Malega vedija, racunalnik za najmlajse in pri dobrih dveh in pol se je sam naucil celo abecedo, besed pa se vedno ni govoril. No in kaka dva tedna kasneje je zacel govorit cele stavke in je zvenel popolnoma enako kot njegovi vrstniki.
Zdaj je star 4,5 in vcasih se mi kolca po casih, ko se ni govoril. Govori namrec nenehno, vcasih skoraj pozabi dihat, ker ima toliko za povedat.
Drzim pesti, da bo tvoje dete cimprej zacelo govorit!
Klara

Sama naredi preprost preizkus sluha. Saj veš, skrij se in nekaj vprašaj (npr.: “ALI BOŠ SLADOLED”). Če te bo slišala je s sluhom res vse OK. Če ne, poskus ponovi. Če še ne bo slišala. pa kar stopita še enkrat na preverjanje sluha. Sicer pa se posvetuj s pediatrom. Moja hči je pri dveh letih in pol govorila tako dolge in slovnično pravilne stavke, da smo samo gledali. Še danes, leto kasneje pa so težave s črkami ščž in r.
Upam in držim pesti, da bo tvoja hči kaj kmalu začela pripovedaovati kaj vse je doživela in spraševati ZAKAJ, ZAKAJ… KJE…(mene je moja enkrat vprašala, kje ima sneg mamico).
LP

Pozdravljena,
tudi pri nas nestrpno čakamo na govorno komunikacijo z našo 26 mesečnico. Malčica pove zelo malo, ampak sporazumemo se pa čisto vse – enako tudi v vrctu. Z njo smo bili v Razvojni ambulanti, pri logopedu – tudi v vrtcu jo je pregledala logopedinja – in zaključek – do 3. leta ima čas, da se sama odloči, da bo začela govoriti, potem pa bo potrebno, če bo potrebno, sodelovanje z logopedom. Do 3. leta pa to naj ne bi bilo potrebno. Mala ima blazno razvito mimiko, uporablja kretnje – z možem pa komunicirava z njo kot da govori. Pozna že vse barve, loči število predmetov (do tri), tudi psihološki pregled je pokazal, da je zelo napredna – na določenih področjih – zaostajal je pri hoji (shodila je pri 17 mesecih) in to naj bi bilo povezano tudi s kasnejšim govorom. Sem se razpisala, ampak priznam, da sem včasih že čisto zafrustrirana, ker ne govori, potem pa si rečem, pa saj ni nič narobe z njo – kot je rekla logopedinja – ko bo začutila, da mora nekaj povedat, se bo odprlo. Upam, da kmalu!

pozdravček!

Naš Andrej je do dveh let uporabljal kakšnih pet besed, po dveh letih in pol pa se mu je “odprlo”. Stavkov res še ne tvori, besed pozna pa vsak dan več. Tudi mene je že na tihem skrbelo, pa sem malo pobrskala po knjigah. POtem sem ugotovila, da se vse zmeni s kretnjami in glasovi. Pediatrinja je rekla, da mu je to zaenkrat očitno dovolj. Če smo ga provocirali v stilu Reci avto, je odločno odkimal ali rekel ne. Je bil tudi raje lačen, kot da bi z besedo rekel, da hoče npr. banano. Skratka, če otrok komunicira na kakršenkoli način, zelo verjetno ni nič narobe z njim. Sicer ne vem natančno, kako je pri vas, ampak po mojem si boste kmalu želeli nazaj čase brez kdo, kaj, zakaj itd.

Srečno,

Tinka