Stara sem 19 let moj fant pa ima 22 let.
Doma sem iz kmetije moj fant je pa iz mesta. Skupaj sva že skoraj 10 mesecev in zdaj sem že nekaj mesecev pri njemu doma zaradi študija. Nima problema z starši ker so zelo prijazni.
Imam pa nekako probleme s fantom.
Med tednom je vse lepo in prav. On je v službi jaz na predavanjih. Ko pride domov se lepo pogovarjava in vse je lepo in prav. Potem pa pride vikend. Skoraj vsak vikend je pijan, opažam da se skoraj rajši druži s prijatelji kot pa z mano, ko pride domov je večinoma pred računalnikom(po eni strani sem tudi jaz skos na računalniku a samo zato ker ne vem kaj naj počnem medtem ko je on na svojem računalniku), pred nekako 6 meseci je nehal kaditi in zdaj počasi spet začenja.

Hmmm nekako sploh ne vem kako naj razložim moj problem. No največji problem je pijančevanje in prijatelji. On se naprimer vedno nekako otročje obnaša v družbi svojih prijateljev, ko pa se čisto slučajno jaz malo otročje pošalim mi potem doma reče naj se neham obnašati otročje da bodo njegovi prijatelji mislili da sem “nora” ali kaj podobnega.. Enostavno ga ne razumem. Ko pa je pijan se pa velikokrat naredi da me nekako “zabija” v tla z raznimi pripombami tako da ponoči komaj zaspim ker mislim da se res za vse kriva jaz ko pa se medtem zavedam da je kriv tudi on in ne samo jaz.

Zdaj ko sem pri njem tukaj nimam veliko takih prijateljev, s katerimi bi se lahko zabavala ali za spremembo celo jaz malo napila. Vedno moram jaz voziti naokoli njegove prijatelje in njega.

Lahko bi se reklo da se bila pred to zvezo bolj samozavestna, veliko bolj sem “žurirala”, se zabavala veselila, smejala….

Ravno to zabijanje v tla mi je odvzelo vso to samozavest,…

Čeprav ga imam zelo rada in on pravi da ima mene… res da to včasih celo dokaže a včasih se počutim zapostavljeno…

Doma sem bila navajena tudi da sem bila večinoma doma in smo se pogovarjali igrali ,… a on bi samo hodil ven h prijateljem, po gostilnah na kavice,…

Slabo izkazujem čustva in jih večkrat celo zatajim a vseeno mi ni vseeno za to kar se dogaja.

Spoštovana Nitika,

če prav razumem, ste na začetku študija in pred kratkim ste od doma dokaj mladi prišli v novo okolje. Verjetno se vam je v prvih mesecih zdelo, da bo stanovati pri fantu imenitna kombinacija, pa še njegovi starši prijazni do vas. Toda namesto da bi se vajina zveza vzpenjala, so se v njej začele kazati razpoke. Ravno konec tedna, ko bi imela več časa drug za drugega in za prijetno skupno preživljanje prostega časa, je za vas postal vir hude stiske: tesnobe, zaskrbljenosti, razočaranja, jeze, žalosti in sramu.

Ko pravite, da ga imate zelo radi, verjetno mislite na tistega fanta, kakršnega poznate med tednom in bi si želeli, da bi bil tak tudi ob sobotah. Najbrž pa za njegovo vedenje v pijanosti, s prijatelji in porogljivim odnosom do vas težko rečete, da ga imate radi. Presojati, kdo je kriv za vajine nesporazume, je jalovo početje, saj bi se še naprej počutili nesrečno in nesprejeto, celo če bi se krivca dalo določiti. Pomembno je vedeti, da za fantovo vedenje niste krivi vi; zanj je odgovoren on. Da beži pred vami v alkohol in k prijateljem, niste krivi vi. Res pa je, da sta oba odgovorna za vajin odnos, in to oba v enaki meri. Če si želite sprememb, boste torej morali prevzeti odgovornost in nekaj ukreniti, saj svoje počutje lahko spreminjate le vi sami.

Ne glede na to, iz kakšne družine prihajate in kako veselo, samozavestno dekle ste bili doma – dejstvo je, da ste se preselili v drugačno okolje z mnogimi spremembami, drugačnimi odgovornostmi in da za spopadanje z novimi težavami (še) niste opremljeni. Vse to je del poti k (čustveni) polnoletnosti. Zdaj vam je življenje prineslo priložnost, da se postavite zase in začnete izgovarjati, kar vas v vajinem odnosu boli. Pravite, da vam ni vseeno, vendar slabo izkazujete čustva in jih včasih celo zatajite. Prav to, kar vam je najbolj neprijetno, pa je za vas točka preobrata. Vi lahko še tako trpite, toda dokler tega ne boste prelili v besede, je malo verjetno, da bi fant zares vedel, kako vam je in kaj želite. Ne pustite se oplašiti z njegovim posmehovanjem, saj sami zelo dobro poznate mejo med svojim »otročjim« in »norim« obnašanjem! Vso pravico imate, a tudi dolžnost – do sebe in do vajinega odnosa – da mirno in razločno poveste fantu, kaj je za vas nesprejemljivo. Šele tedaj boste zagotovo vedeli, da je besede slišal in da se ne more delati, da niste rekli ničesar. In šele tedaj boste lahko pričakovali, da vam bo tudi on jasno odgovoril. Seveda se ne boste pogovarjali z njim, ko je pijan, ampak med tednom, ko pravite, da je med vama vse lepo in prav.

Varnost doma ste zamenjali za drug dom in morda vam fant zaradi tega pomeni več, kakor pa bi vam v domačem kraju – morda bi vam njegovo bežanje iz odnosa začelo prej presedati v varnem zaledju doma. Toda v partnerstvu se počutimo dobro samo, če sta oba dovolj zrela, da ga jemljeta kot kaj več kakor pa le možnost zatočišča in zdravilo za domotožje. Vredni ste več kot to, da prevažate pijane mladeniče naokrog. Postavite si svojo ceno. Verjamem, da boste kmalu preboleli to prehodno obdobje in ugotovili, da takšne cene za nadomestek doma niste več pripravljeni plačevati. Veselo in samozavestno dekle še vedno živi v vas, samo to čaka, da jo spustite na zrak!

Srečno in lep pozdrav,

Ena opcija oziroma morda bi bilo pametno razmisliti tudi o tem, da se preselite v študenski dom ali najamete sobo kje drugje. Morda je za skupno življenje s fantom še prezgodaj, morda rabite leto ali dve sama zase, da se naučite živeti samostojno.

Agresivnost pod vplivom alkohola (in tvoj fant je agresiven, ne delaj si iluzij, da ni, ker ostaja zaenkrat le pri besedah oz. pripombah) je po mojem samo odraz agresivnosti nasploh, samo da trezen nima dovolj poguma, da bi se spravljal na druge … Meni je to tako neprijetna sprememba pri človeku, da se mi podre celoten vtis o njem in menim, da je to nevarna oseba. Ne vem, tukaj bi moral več povedati kdo, ki se spozna na alkoholike, tebi bi pa samo rekla, da bodi previdna, zelo previdna. Fant je morda ali potencialni alkoholik ali potencialni agresivnež. Kako pa se obnaša do kolegov?

Druga stvar, glede pripomb o tvojem obnašanju: Bodi pozorna, ali te skuša potihoma in počasi spreminjati tudi na drugih področjih … To je nekakšna prikrita posesivnost in ljubosumnost, ki se je človek ponavadi zave, ko je že prepozno. Te komandira tudi pri oblačenju, ličenju, s kom se slišiš in s kom greš ven? Je kdaj zaradi tega “žalosten”, torej ti ne očita, ampak ima solzice v očkih?

Zelo si vzemi k srcu tisti odstavek g. Lavtižarjeve, ki govori o tem, da moraš svoje občutke preliti v besede in se postaviti zase, za svoja dejanja (btw., popolnoma nič ne delaš narobe). To je to.

Pa kaj je danes z mladimi? Greš od doma študirat, pa ne znaš drugega kot pripopat se enemu pijancu oz. bolj pošteno njegovim staršem na grbo. Si prefina za študentski dom ali bo potem zmanjkalo denarja za avto? doma se že niste tako lepo pogovarjali, sicer bi znala izražat čustva, sploh pa se ne bi preselila k enemu potencialnemu alkoholiku. Pa ne mi sedaj kvasit, da že od 15. leta delaš preko študenta in skrbiš zase. Vzemi si študentska leta zase, za spoznavanje kdo si, za odpravljanje čustvene odvisnosti. Pri 19. imaš pred sabo še 60 let življenja, ni ti treba met pri 25. urejeno štirisobno stanovanje v mansardi pri starših ali tašči.