fant ima otroka
Draga Mia,
Popolnoma te razumem, saj sama dobro vem kako je to. Bla sem v še hujši situaciji, kjer ima moj, sedaj že bivši, 2 otroka, že v puberteti. Zares sem se trudila, na začetku je celo zelo dobro kazalo, ko pa je šlo že zares sem dobila po buči…..vse možne grozne stvari, zato tisti, ki tega niso probali naj bojo čisto tiho……pojma nimate kako zelo so lahko “otroci” zlobni…..zaradi enega od njih sva šla narazen na željo bivšega,ker mu ni bil sposoben reči ene besede, čeprav je z mano delal zelo grdo……sedaj ko je pa sprevidel da sem imela prav me hoče pa nazaj……..na tole bo najbrž spet padlo nekaj kritik a z bivšim se zares ljubiva, men se trga srce ampak razmere so tako nevzdržne da bom raje če bo treba celo življenje sama kot pa v tem peklu……….ne grem nazaj……..trpim…….zato se draga Mia ne oziraj na druge……..moj nasvet pa je: dragi ljudje čim dlje stran od ljudi z otroci od prej……..vem da se sliši grozno,a grozen je tudi pekel v katerem se znajdeš……….kar obsojajte a kot pravim, če ne probaš……………..Mia tebi pa veliko sreče!
Ves kaj MIa…ta froc jim bo še spil živcov – potem pa se jim boš lahko ti samo smejala…, ker kot ti je rekle, da se te ne tiče boš tudi takrat, ko jim bo hodil po glavi (še bolj) lahko tudi rekla, da se te ne tiče…
Zelo hudo, da moraš to prestajat namesto, da bi vsaj malo uživala.
Pa otrok pri teh letih pa ga negujejo še kot 4 letnika…. Podobno so (ampak ne takooo hudo) razvajali mojega brata… sedaj bo 18 pa jih mota okoli prsta kot lutke… … Jaz pa sem jim smejem… …
Res mi ni jasno zakaj nekatere ženske postanejo tako obsedene z otroci, da res dejansko nekatere zapustijo svoje može – da so lahko samo s frocom… To se mi ne zdi normalno res ne… …
Vse v mejah normale…ker tako kot je res že nekdo napisal.. otroci so lahkoo zelo zeloo nesramni, manipulativni, hudobni – mi jim nič ne rečemo, ker so še ja otročeki oni to pogruntajo….potem pa nas j*****…..
Mia drži se…. upam, da boš to čim bolje rešila…
Koliko pa sta ti in tvoj partner stara?
LP
Tu še stroka ni našla kompromisa zakaj je kdo kakšen-
posameznik je zmes biološke pogojenosti, torej nek karakter naj bi nosil že od malega, neko nagnjenost, pogojenost. K temu pa se potem doda še vzgoja- preveč/premalo permisivna, preveč avtoritarna, avtoritativna primarna, potem je pa še sekunarna itd. itd.
Tko da pomoje se ne da odgovorit na kratko zakaj je kdo kakšen.
Za tegale mi je jasno zakaj je tak- ker mu noben ne reče ne. Pa tud če ma v restavraciji obute noge na stolu. Starši bi morali v dobro svojih otrok znat postavlat meje. Ne vem kam je šlo to. V tri krasne. 30 barbik s full opremo in nov plasma tv. En v sobi en pa v drugi sobi. Kar tako malo. Še za dvojko ne.
Je pa res, da so današnji otroci veliko bolj scrklani (materialno) kot smo bili mi- ne vem če je kakšna moja sošolka imela sobo tako polno igrač da jih ni več imela kam za dat… pa smo vseeno preživeli. Pa tudi ne spomenm se da bi si lahko privoščili fotru takole odgovarjat…
Draga Daisy!
Malo bolj zgoraj je moj post – se popolnoma podpisem pod tvojega, lahko bi ga jaz sama napisala. Natanko tako se mi je zgodilo kot tebi, vse. Cisto res je, kar pravis – raje bi bila, ce bo treba, celo zivljenje sama kot pa v tem peklu – posledici nezrelosti in neodgovornosti otrokovih starsev pri ustvarjanju novega partnerstva, ki je omogocila tudi razvoj nezrelih in neodgovornih otrok in jih tudi potrjevala v njihovem ravnanju.
Ljudje smo resda enkratna bitja, vendar pa se pogosto zapletamo v enake situacije, zato se drug od drugega lahko tudi ucimo, saj imajo enake situacije ob enakem ravnanju v vecini primerov enake posledice. Pri ustvarjanju nove druzine z novim partnerjem je sicer nekaj odvisno od znacaja otroka, vendar je vecina stvari odvisna predvsem od starsev, saj oni otroku postavljajo meje in ga oni prav vsak dan do polnoletnosti in pogosto tudi se veliko dlje ucijo, kako naj se obnasa.
Najvecja napaka pri novih vezah ljudi z otroki je, da se jih vecina kljub predhodni locitvi se vedno ne zaveda, da je osnova za dobro in kvalitetno druzino DOBRO IN TRDNO PARTNERSTVO. Ce vpeljete novega partnerja kot del druzine, morate za tem stati STOPROCENTNO – pred ostalo druzino, pred nekdanjim partnerjem in tudi pred otroki. Ce zelite ustvariti novo druzino, mora biti novi partner po hierarhiji ob vas kot enakopraven partner na prvem mestu, pred otrokom, tako kot je bila prej otrokova mama oziroma oce. Ce bosta partnerja v novi druzini nastopala enotno, se bo otrok z novo situacijo sprijaznil veliko prej, saj si otrok bolj kot vsega zeli stabilnosti in srece v druzini (ki je v osnovi predvsem stabilnost in sreca med partnerjema), ceprav tega morda ne kaze navzven. Ce pa partnerja ne bosta enotna, bo to takoj zacutil tudi otrok in potem bo seveda manipuliral.
Vglavnem, draga Daisy, cisto te razumem. Kritiki tukaj ne vedo, kako je, ce prides v hiso in ti otrok po petih letih, odkar te pozna in zanj tudi skrbis, na tvoj pozdrav se vedno ne odzdravi. Nato reces: ej, pozdravila sem te, in ti froc nazaj rece: ja, fino. Nato pa pogledas otrokovega oceta in ta ne rece nic oziroma, da se mula pac pocuti ogrozena in da to ni nic takega.
Mia,
nisi osamljena, takih primerov je vsak dan več, vendar ti iz izkušenj povem, da je skoraj vse ali zelo veliko odvisno od partnerja.
Moj bivši fant je ločen in ima dva otroka. Ko sva bila skupaj, sta se z bivšo ženo lepo mirno razšla, otroka sta bila mirna in sta mene normalno sprejela, imeli smo se super 2 leti in sta me imela res rada in jaz njiju.
No, potem so bili drugi problemi in sva se s fantom razšla. Ne boš verjela, vendar sem se zaljubila v drugega, ki pa ima tudi že sva otroka (sicer nekoliko starejša, 14 in 16 let, kar je pa morda še večji problem), in se s temi otroci nisem nikoli spoznala, kajti sta bila že tako napumpana, da sem jaz k… in podobno, da sva se z njim pred kratkim razšla. To pa predvsem zato, ker ON ni znal stvari urediti, ampak se je otrokoma klanjal in jima v vsem dal prav, predvsem zaradi občutka krivde.
No, jaz sem prišla do faze, da sem ta dva otroka zasovražila, čeprav jih sploh ne poznam, to pa zato, ker je ON bil napačen filter med nami.
Tako, da ..če se s fantom razumeta in si vse povesta, bosta skupaj šla tudi skozi to. Je pa res, da je potreben čas in živci.
Vsi pametnjakoviči, pa raje zaprite, če niste poizkusili.
drži se, javi kaj kako gre.
trenerka, ni nujno, da sta bila otroka že napumpana, da si ti k… in podobno. Toliko stari otroci znajo že razmišljati z lastno glavo in njima gotovo ni bilo všeč, da si se vmešala v zakon njunih staršev in jima razbila družino. Tako pač je. In problem je v tebi, če si lahko zaradi tega ti zasovražila otroka. Onadva sta imela gotovo več razloga, da sovražita tebe.
Zelo očitno (tudi iz tega, da kar naprej padaš na vezane tipe) si precej nezrela oseba in nisi sposobna odreagirati odraslo (otrok je pri 14ih in 16ih še vedno samo otrok, ti pa nisi več in bi morala odreagirati drugače).
Draga MONALONA!
Hvala za vsaj nekaj razumevanja, ker mi malo ljudi da prav češ da pa sej ni tko k je še otrok in podobno……v glavnem trdno sem odločena da nazaj več ne grem…….a kaj naj storim ko ga še vedno tako zelo ljubim?…….vesela bom kakšnega nasveta…….predvsem kako pozabiti vse skupaj……..hvala in upam da vam gre dobro……….lp
Daisy,
bravo. Zelo cenim tvoj pogum, sama sem na istem. Je pa res, da te očete vedno muči občutek krivde do otrok, zato jim tudi v vsem popuščajo. Morda si prebereš odgovor psihiatra v zdravstvenem forumu, pod psihologija in tema “depresija ali kriza srednjih let”. Meni je pomagalo. Skupaj bova zdržali, da se ne vrneva v ta pekel.
srečno
Tudi jaz sem naredila ta korak. Zaključila sem s to zadevo, niti ne zato, ker ima otroka, ker sem se z otrokom dobro razumela, tu so bile še druge stvari, o katerih pa se mi ne da več razpravljati, ker sem ugotovila, da ne bom čisto nič spremenila. Tudi jaz še ga vedno ljubim, ampak konec koncev zakaj bi se jaz mogla vsemu vedno prilagajat, ko pa jaz povem kakšno mnenje v dobro obeh, potem pa več ni šlo z njegove strani.
Odločila sem se, da grem in če ne bo več hotel spremeniti moje odločitve in še kakšno drugo stvar, ki je bla vzrok, da sva šla narazen, potem me najbrž ni vreden. In tudi v tvojem primeru daisy bi enako razmišljala, ker nekje pa morajo biti meje. Če se dva ljubita, se morata eden drugemu, če se le da, nekako prilagajat, ne pa, da bi se samo eden moral nonstop prilagajati. Vsaj tako je bilo v mojem primeru.
Jaz rečem, čas bo svoje pokazal. Trenutno pač ni več šlo in boljše je tako.
Lep pozdrav!
Meni se pa ne zdi da se tu napada otroka. Večinoma se najprej potoži kako otrok z njimi dela in potem obrne prst na starša, ki ni sposoben reči ne.
Vsaj jaz ne napadam otroka, skrljal se ni sam, ampak so ga starši… To mi je jasno. In na k* mi gre, ker potem starš zaradi občutka krivde ne zna postavit osnovnih mej svojemu otroku zato da se bo imel ta fajn pri njemu, hkrati pa ne more furat z novim partnerjem zdravega odnosa. Obojega ne moreš. Lahko pa otroka naučiš da ne prekinja, pa ne samo partnerja, prekinjalo naj bi se ne nobenega ko govori.
Dodaten problem pa je, da so taki starši mogoče še bolj “zaščitniški” (to sem dala v narekovaj ker ubistvu jih s tem ne ščitijo ampak jim škodijo ne da bi se tega zavedali) kot starši ki imajo otroke stalno zraven sebe., In potem ne moreš nič rečt, ker takoj napadaš njihovega otroka. In kaj boš potem naredil?
nazaj se mi ravno ne bere…
samo svoje mnenje bi povedala…
Mia, otročja si, bolj kot fantov sine!
Postavi se v kožo otroka, katerega srarši se nimajo radi (mogoče imaš tako izkušnjo, pa si jo prebrodila na drugačen način), otrok je zmeden, ve, da ima očka slabo vest, ker niso več družina, ve da ga ima oče rad in otrok pač deluje čisto normalno….
Hoče očetovo pozornost in ljubezen!
Mogoče je zdaj celo več z očetom in se mu le-ta bolj posveča, kot bi se mu v primeru, da so družina, …samo normalno je, da fant izkorišča, kar mu nudijo in seveda, hoče še več.
Problem ni v otroku, probmlem je v očetu. On mu mora postaviti meje….če mu paše šiliti, naj pač šili, ker to počnejo tudi očetje in mame ostalih otrok….in problem je v tebi, draga Mia….nebi bolj mogla nagajati fantu, kot s tem, ko tekmuješ z njegovim sinom.
On bo s teboj lahko imel še otroke, pa vendar, bo ta prvi, ostal na prvem mestu, ker ima tvoj fant (kar je normalno) slabo vest, ker ne nudita z bivšo otroku trdnega družinskega življenja. Vajini otroci pa naj bi to imeli, kar on nima…zato…bi bilo pametno od tebe, da tega fanta sprejmeš, kot prijatelja, kot osebo, ki jo ima tvoj fant, zelo rad…poleg tebe seveda!
Ne enači ljubezni do tebe z ljubeznijo do otroka, ker tukaj konkurence ne sme biti!
Ti lahko storiš veliko pozitivnega, s tem, da boš fanta sprejela in za to ti bo tvoj partner zelo hvaležen! Potrudi se, pa pozabi na tekmovalnost, pa natoči fantku vodo, ponudi se, da boš pomagala pri nalogi, šiljenju:) ali pa sodelovala v igri. Istočasno pa se pogovori s partnerejem, o tem odnosu, (ne obtožuj sina, ker on ni ničesar zgrešil) vse je odvisno od vaju, sklenita kompromis, da bo tudi on razumel, da ta otrok ni tvoj in ga ne moreš imeti rada kot svoje in da si bo vzel kdaj čas tudi zate….če naprimer prazujete rojstni dan v soboto…naj bo njegov sin z vama, potem pa, ko bo sin pri mami, naredita praznovanje za vaju…
Razmisli tudi o tem, kako bi bilo, če bi on bil popolni skrbnik in bi otrok živel vedno z njim…(naprimer da je vdovec)
Ko boš imela svoje otroke, ti bo vse to bolj jasno!
vsak od nas se je zgražal nad starši, prej, ko ni imel svojih otrok…nad prijemi in vzgojo….ko imaš svoje, ti pač ni težko narediti čokolino ob 6h zjutraj 15 letnemu otroku, preden gre v šolo:)…..ja prej bi se pač tudi jaz zgražala, kakšna mama je to, da tako razvaja:))))
(moji niso še stari več kot 7;))
mia, s temle na koncu se pa čisto strinjam. In še tole, moj mlajši sin je star 5 let in tudi govori čez naju ko se pogovarjava, pa sva njegova starša, živimo skupaj. Tudi večjega potegne pa je star “že” 12 let in morava oba stalno opozarjat in PRIZNAM – to tudi meni pije živce in kri, pa sta oba moja, oziroma najina!
tole sporočilo namenjam niali, ki je napisala o svojih problemih s fantom. glej, saj jaz te po svoje razumem, da ti ni prav, da imajo starši svoje mnenje o tvojem fantu in njegovem otroku, ampak razumeti moraš, da bo verjetno plačeval za tega otroka in mogoče se ob to spotaknejo tvoji starši. sploh če so še povrhu odnosi z njegovo bivšo ženo slabi in se sodni procesi s tem, to za tvoje starše predstavlja neko oviro. in jaz njih na tvojem mestu ne bi krivila za to, da ti ne moreš biti srečna. biti srečen pomeni, da si SAM ustvariš lastno srečo, ne da vse življenje čakaš, da bodo stvari stale kam kjer morajo in da boš srečna. problemi so vedno bili in vedno bojo. ko jih ni več, veš, da si mrtev. vsekakor pa ne dovoli, da nekdo stopi med družino-če me razumeš kaj hočem povedati. družina je več kot fant ali pač?
Seveda mi je družina več kot fant. Glede na to, da sem presrečna ko grem k njemu, potem je očitno on tisti, ki sem ga iskala. Ne predstavljam si, da bi ga pustila, zato ker mu z bivšo pač ni uspelo. To si moji starši nekako ne dajo dopovedati. Saj jih razumem, oni gledajo vse najslabše, ker pač mora po sodiščih zaradi stikov, ker bo še na leta plačeval za otroka, ki ni moj…. Že na začetku je položil karte na mizo, tako da nič ni skrival pred mano. Vem pa, da če bom z nekom skupaj, ki je po volji mojim staršem (nima otroka, ne hodi po sodiščih), bo lahko spet kaj drugega narobe. Človek mora v življenju sam skozi, tako si nabira izkušnje in na podlagi izkušenj se začne bolj zavedati za določene stvari kaj je prav in kaj ne. Nekateri so 20 let poročeni, pa še ne pomeni, da so srečni, lahko da ne vem kako trpijo zaradi različnih vzrokov. Vem, da bo boljše, rada se imava in skupaj bova prebrodila marsikaj. Z njegovim otrokom se super razumem in nimam nobenih problemov. Če se bom kdaj odločila, da ne morem biti več z njim, se bom to jaz odločila in ne starši.
Vse je odvisno, s katerega zornega kota gledaš situacijo. Jaz jo sigurno z bolj pozitivnega, kot moji starši, ker ga gledam z drugačnimi očmi kot oni.
Zato pa pregovor pravi…optimist vidi na pol poln kozarec, medtem ko pesimist na pol praznega, a ne.
ne strinjam se.
zelo se ne strinjam.
otroka štekam. otročja pa nisem. in še enkrat. ne tekmujem z nobenim. samo normalen odnos bi rada imela s svojim partnerjem. in še enkrat. jaz mu ne nagajam. jaz sodelujem. jaz se igram.
ko te bo enkrat otrok nekoga drugega klical s sebi ko cucka, tvoj partner ne bo pa nič rekel, ti bo jasno o čem govorim. takrat ne boš rekla saj je samo otrok. Ne vem kaj lahko potem otroci delajo s soljudmi na račun tega da so še otroci. In do kdaj? Do 14? Do 18? Te lahko brcajo, ti si pa otročji če tega ne razumeš?
morala bi probati. prej pa brezveze da kaj razlagam. najmanj kar je je pa to, da bi bila jaz otročja. Samo na ta način ne vidim prihodnosti. Pa tudi ne bi imela z njim otrok, če bo dajal prednost premu. Mi tega res ni treba.
Lep pozdrav.
Pa še to. Mene ne zanima, kaj drugi delajo s svojimi otroci. Zaradi mene če jim miksajo hrano do 18 leta. Jaz pa verjamem v to da poleg tega da ima otrok veliko ljubezni, da se mu postavijo tudi meje. To je edino zdravo za njegovo prihodnost.
Poznam dosti ljudi ki so starši namesto njih delali stvari. Ti ljudje so danes pri mojih letih zmedeni, občutljivi, razvajeni, nič ni njihovo delo, nič ni njihova stvar, in za vsako malenkost se prestrašijo in se obešajo na druge, močnejše. KAr pa ni ravno cilj vzgoje in najbrž si za svoje otroke ne želiš da ko bodo starejši da bodo brez orientacije kam iti in do kam iti. Ker take vzorce kot jim jih boš dala, jih bodo meli. Če jim boš natakala, bodo pričakovali to kasneje od tebe pa tudi od drugih. Če jih boš pa naučila, bodo pa lahko skrbeli zase. Saj veš tisti pregovor, ne ulovi ribe lačnemu ampak ga nauči loviti. Ne uči se namesto njega ampak ga nauči kako se učiti. To je največja popotnica.
Nič čudnega da tok decov iz starejših generacij išče žensko da jim bo kuhala prala pomila in likala. Saj so jih tko vzgojili da ne znajo nič sami ko kaki dojenčki. Hvala bogu je naša generacija ok kar se tega tiče.
Torej, jaz svojemu 10 letnemu otroku na ukaz (!) ne bom nalivala vode pa mi potem reci da sem otročja. Ti pa lahko nalivaš. Na koncu bodo to od tebe pričakovali in če ne bodo dobili, boš grda. Prosim ti bodo pa rekli samo, če jih boš naučila. Tako to laufa. Preberi si kakšno knjigo.
Eni fantje znajo tud klofnit mamo kasneje če jim ne naredi kar hočejo. Maš svašta. Predvsem pa se ne naučijo spoštovanja. In ga tudi ne dobijo nazaj.
Človk si pač naredi kot si naredi. To pa vidiš šele ko so malo starejši.
In niso vse mame iste. To se nanaša na tisto kar si rekla da ne veš dokler nimaš svojih. Ko mame dobijo svoje, si nekatere tudi ne pustijo grobosti s strani otrok. Vsak si pač postavi svoje meje.